Se Golob izmika graji Jankovića?

Bežanje pred odgovornostjo

Ljubljanski župan Zoran Jankovič in premier Robert Golob

Ljubljanski župan Zoran Jankovič in premier Robert Golob
© Boštjan Podlogar / STA / Gov.si

Po tistem, ko je ljubljanski župan Zoran Janković svojo ljubezen do srbskega predsednika Aleksandra Vučića na koncu kronal še s pismom podpore, kar je prvovrstna politična in moralna napaka in šlamastika, smo z zanimanjem pričakovali, kakšno stališče bo do srbskih protestov izoblikovala vladajoča stranka Gibanje Svoboda. Njen podpredsednik Matej Arčon je v kamere hitel razlagat, da gre pri sramotnem dejanju župana za njegovo osebno mnenje. Ob tem sta, ker županovo nespametno obnašanje sodu izbilo dno, nastali kar dve širši peticiji intelektualcev, ki sta jih prvopodpisala dr. Svetlana Slapšak in dr. Klemen Grošelj.

Enako nedopustno izmikanje si je privoščila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ki je dejala, da »notranjepolitičnih razmer v drugih državah ne komentira«, da pa so znana njena načelna stališča. No, z njimi si v realni politiki nimamo kaj pomagati, saj ta zahteva zelo konkretne odgovore in dejanja, največkrat tudi ažurne. To, da predsednica odločno obsoja vsako obliko nasilja in da zagovarja svobodo izražanja kot temeljno človekovo pravico in spoštljivost v medsebojni komunikaciji, je res premalo, dokler se odvija v abstraktni načelnosti!

Izmikanje političnim posledicam

Končno pa smo dočakali tudi odziv premierja Roberta Goloba. Toda kakšen! Sprva je dobesedno kopiral izjavo predsednice republike in se ji, čeprav je z njo v nenehnem konfliktu, popolnoma približal, kar sicer nerad počne. Dejal je, da ne želi komentirati notranjepolitičnih razmer v drugih državah in s tem dobesedno ponovil njeno izhodišče!

Na novinarsko vprašanje o županovi podpori je potem še navrgel, da ima vsak pravico do svojih osebnih stališč. No, klasična argumentacijska prevara »napačne sledi« je to, saj ni bil povprašan po tem, kakšne pravice da ima župan; seveda že vemo, da ima vsak med nami takšno pravico.

Kaj nam pove takšna medla in neprepričljiva drža? Da se premier izogiba jasni obsodbi in s tem implicitno prevzemanju odgovornosti za soočenje z avtoritarizmom srbskega predsednika, podobno pa se tudi izmika solidarizaciji s protestirajočimi srbskimi študenti.

Vsak podoben poskus razprave o osebnem mnenju in pravici do njega je dejansko poskus relativizacije dogajanja; iz tega sledi, da Golobu vrednote, ki jih zagovarja srbski narod na ulici, tj. demokracije, pravne države, človekovih pravic in končno tudi njemu drage svobode, niso dovolj pomembne, da bi zanje tvegal politične posledice! Še več, ne motita ga nasilje in korupcija.

Tovrstno oportunistično pomanjkanje poguma razkriva strah pred morebitnimi zamerami in politično škodo, ki lahko nastane v odnosu do Vučića, spregleda pa, da lahko srbski režim že jutri pade in bo zato požel škodo, ker ni bil na pravi strani zgodovine. Tovrstna politična računica je zato ob svoji oportunističnosti tudi slepa, če poraznega dejstva, da po tihem tolerira avtokratski režim, niti ne omenjamo.

Napaki nočejo reči, da je napaka

Tako premier kot predsednica republike sta razočarala na enak način. Stališče, da ne komentirata srbskih razmer, ker gre za »notranje zadeve« druge države, hkrati pa se, za razliko od Milana Kučana, nočeta zelo jasno opredeliti do Jankovićevega pisma, je katastrofalno in ga lahko na nek način označimo za enako zgrešen korak, kot ga je storil župan. Le da je ta izrecno podprl srbskega predsednika, omenjena pa nista obsodila njegovega dejanja. Kar je na koncu, z vidika podpore, zelo podobno ali isto.

Iz kabineta predsednika vlade so kasneje izvajali nadzor škode in dodatno pojasnili, da se je Golob z izjavo jasno distanciral od vsebine županovega pisma in da ga ne podpira. Čemur lahko morda tudi verjamejo. Ko bo skupaj s predsednico republike zmogel reči, da je Janković naredil »politično napako«, kot je gesto opisal Kučan, bo tlelo še nekaj upanja, da znajo naši vodilni politiki ravnati odgovorno in zrelo. Zaenkrat tega nismo dočakali.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.