»Kdo bo prevzel odgovornost za izgube velikega števila življenj v primeru ekstremnih dogodkov?«

Doživljamo ekstremne dogodke brez primere in tako ali drugače smo odgovorni za to, opozarja generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Andrea Celeste Saulo

Doživljamo ekstremne dogodke brez primere in tako ali drugače smo odgovorni za to, je v pogovoru za STA povedala generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Andrea Celeste Saulo. Zato je opozorila na pomembnost delovanja sistemov zgodnjega obveščanja. Cilj ZN je, da bi do leta 2027 vsem Zemljanom omogočili dostop do njih.

Da je bilo lansko leto najtoplejše v zgodovini, hkrati pa je povprečna globalna temperatura zraka prvič za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven, gre po besedah Saulo razumeti kot rdeče opozorilo. "To pomeni, da nismo bili dovolj uspešni pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ki so glavni razlog, zakaj doživljamo trajno globalno segrevanje," je bila jasna generalna sekretarka WMO, ki se mudi na delovnem obisku v Sloveniji.

Ob tem je opomnila, da sicer s tem še nismo prekršili pariškega sporazuma iz leta 2015, v katerem se je več kot 190 držav sveta pravno zavezalo k ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam ter omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. "Eno leto preseganja te omejitve še ne pomeni, da ne moremo izpolniti zavez. Bistveno je, da prag ne presežemo v daljšem časovnem obdobju, sicer bodo posledice za ekosisteme in ljudi veliko hujše," je opozorila in ocenila, da je uresničitev cilja še vedno mogoča, je pa vse odvisno od aktivnosti držav.

Zaradi segrevanja planeta se svet sooča s številnimi posledicami

Zaradi segrevanja planeta se svet sooča s številnimi posledicami - od taljenja ledenikov, dviga morske gladine in segrevanja oceanov. Stalnica postajajo tudi ekstremnim vremenskim dogodki. Poročila znanstvenikov kažejo, da se bo v prihodnje verjetnost njihovega nastanka le še povečala, postajali bodo tudi vse pogostejši in intenzivnejši. "Kar lahko vidimo v kontekstu statističnih izračunov in modeliranja, je, da bomo doživeli več teh dogodkov, ne moremo pa natančno predvideti, kaj se bo zgodilo, kdaj in s kakšno intenzivnostjo," je pojasnila Saulo.

"To pomeni, da nismo bili dovolj uspešni pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ki so glavni razlog, zakaj doživljamo trajno globalno segrevanje."

Andrea Celeste Saulo,
generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije (WMO

V odzivu na besede predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da EU še naprej ostaja zavezana ciljem zelenega dogovora, a da moramo biti na poti do tja prilagodljivi in pragmatični, je dejala, da spoštuje suverenost EU in njenih odločitev. "Toda podnebje in vreme te prilagodljivosti ne kažeta. Doživljamo ekstremne dogodke brez primere in tako ali drugače smo odgovorni za to, kar doživljamo. Kdo bo prevzel odgovornost za izgube velikega števila življenj v primeru ekstremnih dogodkov?" se je vprašala.

Glede podnebnih pogajanj, ki vsako leto potekajo pod okriljem ZN, zagovarja idejo, da "potrebujemo skupno ukrepanje". Ne glede na vzpone in padce, ki jih prinaša multilateralizem, pravi, da je ta zanjo še vedno edini možen sistem spopadanja s kompleksnostjo izzivov, kot so reševanje družbenih neenakosti, podnebnih sprememb, izgub biotske raznovrstnost ter svetovnih konfliktov. "Multilateralizem je danes odraz tega, kar države prinašajo za mizo. Zato moramo uporabiti to moč držav in ga uporabiti na pozitiven način. Dober primer tega je pariški sporazum," je povedala.

Postavitev zelenega energetskega prehoda v ospredje

Kot velik dosežek, ki jo je prinesel pariški sporazum, Saulo izpostavlja postavitev zelenega energetskega prehoda v ospredje. "Gre za primer tega, kako lahko dosegate razvoj, ustvarjate delovna mesta in druge priložnost ter ste hkrati zeleni."

Čeprav je bil dogovor o novem finančnem cilju, ki so ga države dosegle na zadnjih podnebnih pogovorih novembra v Bakuju ter predvideva 300 milijard dolarjev pomoči letno za države v razvoju od leta 2025 do 2035, pod pričakovanji držav v razvoju in majhnih otoških držav, pa lahko glede na prejšnje stanje govorimo o določenem napredku, je prepričana. "Zdaj moramo pokazati, da s temi finančnimi sredstvi dejansko poteka tranzicija in izraziti pričakovanja do razvitih držav, da to pomoč še povečajo in pomagajo obrniti kolo v pozitivno smer," je dejala.

Poudarila je tudi pomen letošnjega podnebnega vrha v Braziliji, kjer bodo v ospredju novi nacionalno določeni prispevki oz. cilji glede znižanja emisij toplogrednih plinov. "Po desetih letih od sprejetja pariškega sporazuma je to edinstvena priložnost, da testiramo, kje smo in kje želimo biti," meni Saulo.

"Naša vloga je informirati in vzdrževati dobro povezavo med WMO in javnostjo. Zato pogosto poročamo o stanju regionalnega in globalnega podnebja ter vodnih virov, s čimer želimo zagotoviti čim več informacij. Smo tudi del sistema ZN in sodelujemo pri agendi obravnave dezinformacij. To je zelo zapleteno področje, obravnavati ga moramo kolektivno."

Andrea Celeste Saulo

WMO od držav pričakuje, da oblikujejo zelo ambiciozne nacionalno določene prispevke. "Mi pa jim zagotavljamo znanstveno bazo podatkov in znanja, ki podpira ambicije držav glede tega, kaj se trenutno dogaja na ravni držav, regij in globalno," je pojasnila sogovornica.

O naraščajočem skepticizmu, ki ga do znanstvenih ugotovitev o podnebnih spremembah, izražajo politični voditelji, kot je ameriški predsednik Donald Trump, ki je nedavno podpisal tudi ukaz o umiku ZDA iz pariškega sporazuma, ugotavlja, da pri zelenem energetskem prehodu ne zaznava, da bi se ljudje zaradi teh informacij oddaljili od ideje, ker je to zanimiv trg, ki nekaterim prinaša tudi visoke zaslužke.

"Naša vloga je informirati in vzdrževati dobro povezavo med WMO in javnostjo. Zato pogosto poročamo o stanju regionalnega in globalnega podnebja ter vodnih virov, s čimer želimo zagotoviti čim več informacij. Smo tudi del sistema ZN in sodelujemo pri agendi obravnave dezinformacij. To je zelo zapleteno področje, obravnavati ga moramo kolektivno," je izpostavila sogovornica in pri tem poudarila tudi pomembno vlogo medijev.

Kot je dejala, so v boju proti podnebnim spremembam potrebni ukrepi tako na področju blaženja kot tudi prilagajanja nanje. Države bi morale biti po njenem mnenju na področju izvajanja strategij blaženja bolj dejavne. WMO si med drugim v okviru posebne iniciative prizadeva razširiti mrežo zbiranja podatkov o koncentracijah toplogrednih plinov. Eden od osrednjih sestavnih delov strategij blaženja pa je tudi podpiranje zelenga energetskega prehoda ter zagotavljanje informacij o podnebju in vremenu.

Na področju prilagajanja pa so napori WMO usmerjeni v krepitev zmogljivosti sistemov zgodnjega obveščanja na ekstremne vremenske dogodke v posameznih državah. To je tudi del uresničevanja agende ZN, da bi do leta 2027 vsem Zemljanom zagotovili dostop do omenjenih sistemov. "To je zelo ambiciozen, a uresničljiv cilj," je prepričana Saulo.

V tem procesu je po njenih besedah ključen prenos znanja, ki je trenutno na voljo predvsem razvitim državam z dobro razvitimi državnimi meteorološkimi službami, v države v razvoju in najmanj razvite države. "Trenutno že delamo na tem. Državnih meteoroloških služb z zmogljivostmi zagotavljanja sistemov zgodnjega obveščanja je trenutno več kot 100 od skupno 193, kar seveda ni dovolj. Delovati moramo hitro, umetna inteligenca je v tem primeru ključno orodje," je ocenila Saulo.

Ob tem je pohvalila tudi vlogo Agencije RS za okolje kot ključnega regionalnega igralca na področju zagotavljanja zgodnjega obveščanja o nevarnostih ekstremnih dogodkov v jugovzhodnem delu Evrope. "S tem olajšuje delo manjšim meteorološkim službam v tem delu Evrope, ki ne morejo samostojno izvajati modelov, potrebnih za zagotavljanje sistemov zgodnjega obveščanja," je poudarila.

Bistvo takšnega sodelovanja pa vidi tudi v lažjem razumevanju posebnosti določene regije in izvajanja prednostnih nalog. "Delati v tej regiji ali v Južni Ameriki ni enako, saj se prioritete in pojavi razlikujejo. Imeti akterje, ki so angažirani in podpirajo regionalno sodelovanje, pa je zame ključen dejavnik in Sloveniji gre na tem področju odlično," je dejala.

Da lahko neka država govori o dobrem sistemu zgodnjega obveščanja, pa morajo biti po pojasnilih Saulo izpolnjenih več kriterijev. Med temi so širše razumevanje tveganj ekstremnih vremenskih dogodkov za prebivalstvo in okolje, kakovostne vremenske napovedi in zagotavljanje dobre komunikacije z javnostjo ter povezanost med njimi. "