Izračun pokojnin za umetnike / Kaj pravijo številke? 

Politiki vseh vrst radi opletajo s podatki, večinoma napačnimi. Poglejmo, kaj pomenijo.

Za tiste, ki so ali pa bodo dobili Prešernovo nagrado, na leto sta to dva posameznika, se nič ne spremeni. Enaka pravila izračuna veljajo že zdaj. Osnova za odmero dodatka je razlika med višino starostne ali invalidske pokojnine, ki jo prejema upravičenec, in zneskom starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.

Za prejemnike Prešernove nagrade ta znaša 100 odstotkov od osnove, ki je trenutno 4811 evrov. Upravičenec ne bo prejemal tako visoke pokojnine, ker na njeno višino vpliva odmerni odstotek. Ta je pri polni pokojninski dobi 63,5 odstotka. To pomeni, da bo Prešernov lavreat dobil 3055 evrov pokojnine, od tega pa je treba odšteti še akontacijo dohodnine. Bo torej država izbrancem plačala takšen znesek? Ne, država pokrije razliko med vplačanimi sredstvi upravičencev in navedenim zneskom. Če bi imel tako neki umetnik, denimo, da je zelo uspešen in priznan igralec, starostno pokojnino 1555 evrov, bi mu država primaknila še 1500 evrov na mesec, če pa bi imel nižjo, bi mu primaknila več. Izračun velja pri polni pokojninski dobi.

Novi zakon uvaja novost, nagrajuje tudi tiste, ki dobijo nagrado Prešernovega sklada, gre za več posameznikov vsako leto. A dodatka pri pokojnini znova ne bodo dobili vsi, pač pa tisti nagrajenci, ki bodo poleg nagrade Prešernovega sklada dobili še katero izmed stanovskih nagrad za življenjsko delo, ki jih podrobno našteva zakon, ali odlikovanje predsednika republike. Po predvidevanjih ministrstva naj bi pravico do tega dodatka na leto dobila dva ali morda trije umetniki. A pri njih, tako novi zakon, je ta dodatek nižji, postavljen je pri 50 odstotkih osnove. Če je torej že omenjeni uspešni umetnik s pokojnino 1550 evrov dobil »le« nagrado Prešernovega sklada in še eno z zakonsko določenega seznama nagrad ali pa državno odlikovanje, mu država doda ne vso, pač pa polovico razlike med njegovimi vplačanimi prispevki in 3055 evri. Za tega izmišljenega igralca je to 750 evrov na mesec. Če gre za samozaposlenega umetnika, bo država morala primakniti več, saj je verjetno plačeval nižje pokojninske prispevke.

Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, natančna ocena finančnih posledic ni mogoča, odvisna je od dejanskih zneskov pokojnin posameznih upravičencev, ki jim bo pravica do dodatka priznana. Vsekakor pa ne bo bistvene razlike v primerjavi s sedanjimi izplačili iz proračuna, saj nova zakonodaja, drugače od veljavne, ne omogoča, da se pravica do dodatka prenese na osebe, ki so upravičene do vdovske ali družinske pokojnine po upravičencu. Ti zneski se bodo spreminjali, odvisni bodo od pravil veljavne pokojninske zakonodaje in drugih zakonskih sprememb. Ne bodo prinesli zloma državnega proračuna.

Sicer pa, če vihamo nos nad umetniki. Tudi evropski poslanci imajo svoj sklad za pokojnine. In ti dodatki niso majhni. Zdaj evropski poslanec za vsako leto dela v Bruslju prejme približno 378 evrov. Ni težko izračunati, kakšen bo ta bruseljski pokojninski dodatek za tiste politike, ki bodo v prestolnici EU preživeli polne tri mandate, torej 15 let. Znašal bo več kot 5600 evrov na mesec. Takšna poslanca bosta recimo Milan Zver in Romana Tomc (oba SDS).

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>