Arheološki dediščini (še ni) odklenkalo

V skupnosti arheologov je januarja završalo. Prah je dvignil predlog novega zakona o varovanju kulturne dediščine, ki ga je ministrstvo za kulturo konec leta poslalo v javno razpravo. Slovensko arheološko društvo, krovna stanovska organizacija, je konec meseca na svoji spletni strani javno objavilo pripombe. Posledice sprejetja v predlagani obliki bi bile, piše tam, »zelo slabe in težko odpravljive«.

Pojdimo na začetek. Arheološka dediščina se, pojasnjuje dr. Predrag Novaković, predsednik društva in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pomembno razlikuje od drugih vrst kulturne dediščine. »Dokler je fizično ne odkrijemo (načrtno ali naključno), obstaja kot potencial, ki je pokopan v tleh. Če tega potenciala ne varujemo ustrezno oziroma ga predhodno ne raziščemo, je najpogosteje uničen.«

To je treba upoštevati pri načrtovanju prostora in posegov vanj. Namen preprečevanja uničenja arheološkega potenciala je zaveza, ki jo je Slovenija sprejela, ko je ratificirala malteško konvencijo. Dosedanji zakon po Novakovićevih besedah njen namen z uvedbo koncepta tako imenovanih preventivnih raziskav ustrezno obravnava. »Predlog pa zlasti pri varstvu v prostorskih aktih v primerjavi z zdaj veljavnim zakonom zmanjšuje stopnjo varstva arheološke dediščine.«

Poleg tega so v društvu kritični tudi do odnosa predloga do znanstvenih raziskav. Kot so zapisali, jih ne upošteva, na nekaterih mestih pa naj bi jih celo prepovedoval. Naloge varovanja bi bile s temodvzete vsem javnim institucijam, kot so univerze, inštituti in muzeji. »Predlagatelj v zvezi z arheološko dediščino ne upošteva znanstvenih interesov slovenskih znanstvenih ustanov in se opredeljuje samo do področja preventivne arheologije. To je napačno,« zatrjuje Novaković. »Arheološke znanstvene raziskave sočasno učinkujejo znanstveno in dediščinsko. Če ne vemo, kaj imamo, kaj potem varujemo in za koga?«

Na ministrstvu za kulturo mirijo. Njihov namen naj nikakor ne bi bila prepoved navedenega. »Prej nasprotno,« pojasnjujejo. Z nekaterimi ukrepi so želeli zagotoviti, da bi raziskave korektno izvajali le za to kvalificirani strokovnjaki z ustreznim znanjem in izkušnjami. »Vsebine, iz katerih navedena namera ne izhaja, bodo ustrezno popravljene oziroma spremenjene.«

Stroka in avtorji zakona torej ostajajo na istem bregu. Vendar, kot poudarja Novaković, širša in strokovna znanstvena skupnost v pripravo predloga zakona ni bila vključena. Kljub temu se je s predlogi in komentarji množično – ne le iz vrst arheologov – odzvala nanj. »To povsem jasno kaže na spornost predloga in zelo odgovoren nastop dediščinske stroke in znanosti.«