Koliko korupcije je v Sloveniji?

Slovenija je indeksu zaznave korupcije za leto 2024 dosegla skupno oceno 60 od možnih 100 točk

Slovenija je na objavljenem indeksu zaznave korupcije za leto 2024 dosegla skupno oceno 60 od možnih 100 točk. S tem je izboljšala svoj položaj za štiri točke in spet dosegla oceno, ki jo je imela v letih 2018-2020. V Transparency International (TI) Slovenia so pozdravili ta napredek, ki je bil dosežen glede na zgodovinsko najnižjo oceno lani.

Slovenijo kljub omenjenemu napredku čaka še veliko dela, saj še vedno zaostaja za povprečjem držav EU/Zahodne Evrope in OECD, so sporočili iz nevladne organizacije TI Slovenia. Rezultati indeksa zaznave korupcije za Slovenijo kažejo manjši napredek, ki ga je vsaj delno mogoče pripisati delu, ki je bilo v zadnjih letih narejeno na tem področju.

Tako je bila po več kot 20 letih pripravljena prenovljena resolucija o preprečevanju korupcije, ki pa še ni bila sprejeta. Sprejet je bil zakon o zaščiti prijaviteljev, Slovenija je izpolnila del priporočil skupine držav proti korupciji, vendar pa so številna ostala neizpolnjena, kot je denimo načrt integritete za vlado.

Izzivi glede sistemskih sprememb ostajajo

Povečale so se tudi aktivnosti Komisije za preprečevanje korupcije na področju izobraževanj javnega sektorja. To kaže, da tudi skromni premiki v pravo smer lahko pripeljejo do izboljšav pri omenjenemu indeksu. Del napredka pri oceni gre namreč letos pripisati tudi spremenjeni metodologiji. Obenem pa ključni izzivi glede sistemskih sprememb ostajajo, so zapisali v TI Slovenia.

Po oceni predsednice TI Slovenia Neže Grasselli bi bil prvi nujni korak, da se čim prej sprejme prenovljeno resolucijo o preprečevanju korupcije, vendar ne na račun javne razprave. Za resen napredek na področju pa bi bilo nujno, da se v Sloveniji končno najde politična volja za sistematičen pristop k naslavljanju sistemskih pomanjkljivosti, je dejala.

Meni tudi, da Slovenija potrebuje politično in družbeno soglasje o ničelni toleranci do korupcije, okrepljene institucije, večjo preglednost in integriteto v javnem sektorju ter učinkovitejše nadzorne mehanizme.

"Potrebujemo večji obseg ozaveščevalnih in drugih preventivnih aktivnostih, konkretnejše ukrepe pri nadzoru na najbolj nevralgičnih točkah kot so večji infrastrukturni projekti in nenazadnje pri učinkovitosti pregona korupcijskih kaznivih dejanj. Korupcija ne izgine sama od sebe, preprečuje jo lahko le stabilen sistem, ki zagotavlja odgovornost, integriteto na vseh ravneh družbe in višji nivo integritete posameznikov," še pravi Grasselli.

"Potrebujemo večji obseg ozaveščevalnih in drugih preventivnih aktivnostih, konkretnejše ukrepe pri nadzoru na najbolj nevralgičnih točkah kot so večji infrastrukturni projekti in nenazadnje pri učinkovitosti pregona korupcijskih kaznivih dejanj. Korupcija ne izgine sama od sebe, preprečuje jo lahko le stabilen sistem, ki zagotavlja odgovornost, integriteto na vseh ravneh družbe in višji nivo integritete posameznikov."

Neža Grasselli,
TI Slovenia

Generalni sekretar TI Slovenia Peter Malenšek je poudaril, da se je Slovenija dvignila od zgodovinsko najslabše ocene, vendar še vedno zaostaja za povprečjem držav EU. Pot do izboljšav ni linearna, dejansko se je Slovenija v oceni vrnila na stanje pred pandemijo, je izpostavil.

Ključ do trajnostnega napredka je po mnenju Malenška v doslednem izvajanju politik, ki spodbujajo odgovornost, preglednost in integriteto. Resnična sprememba ne pride s tabelami in ocenami, temveč z dejanji in tukaj ima Slovenija še veliko prostora za rast. Zato je nujno, da se posodobljena Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji po treh letih priprav čim prej sprejme v državnem zboru, kot tudi akcijski načrt za njeno izvajanje, je dejal Malenšek.

31 držav izboljšalo rezultate, 19 pa jih je poslabšalo

Opozoril je, da je bil predlog omenjene prenovljene resolucije sprejet na vladi in poslan v državni zbor brez javne razprave. V TI Slovenia zato vlado pozivajo, naj predlog resolucije vrne v javno razpravo in s tem omogoči zainteresirani javnosti, da se opredeli do nje. Enako velja za akcijski načrt, ko bo pripravljen. Ta naj bo konkreten, vključujoč in detajlno formuliran, je pozval.

Po navedbah TI Slovenia EU in Zahodna Evropa z indeksom 64 sicer ostajata regija z najvišjo oceno na indeksu med vsemi regijami, a tudi ta se znižuje že drugo leto zapored. Od 31 ocenjenih držav jih je le šest izboljšalo svoje rezultate, 19 pa jih je poslabšalo. Nekatere države članice EU pa so dosegle zgodovinsko najslabši rezultat: Avstrija (67), Francija (67), Nemčija (75) in Madžarska (41).

TI Slovenia je danes sicer najavila novo platformo Vse na enem mestu o korupciji v Sloveniji. Gre za osrednje vozlišče, ki na enem mestu združuje podatke o trendih korupcije, kot jih zaznavajo različne mednarodne in domače institucije. Čeprav je stran še v nastajanju, pa že zdaj ponuja prvi vpogled v razvoj korupcijskih trendov v Sloveniji.

Indeks zaznave korupcije ocenjuje 180 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Omenjeni indeks uporablja lestvico od 0 do 100, pri čemer 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje.

Kakšen je odziv KPK?

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) napredek Slovenije pozdravlja, a predsednik KPK Robert Šumi opozarja, da nas kljub izboljšanju čaka še veliko dela, saj ostajamo pod povprečjem EU in OECD.

"Napredek je spodbuden in za državo koristen. K temu zagotovo prispeva tudi zelo aktivno ozaveščanje Komisije za preprečevanje korupcije o pomenu krepitve integritete, preprečevanja korupcije, vodenja z dobrim zgledom na različnih ravneh družbe ter aktivno vključevanje gospodarstva v ta proces. A ne glede na to z rezultatom še ne smemo biti zadovoljni, saj si namreč kot družba zaslužimo več," so na KPK v sporočilu za javnost povzeli Šumijeve besede.

Spomnili so, da je Slovenija tokrat dosegla 60 točk (lani 56) in se s tem uvrstila na 36. mesto med 180 državami (lani 42.). Kljub pozitivnemu trendu še vedno ostaja pod povprečjem tako EU (letos 64 točk) kot OECD (letos 65 točk). V primerjavi z nekaterimi sosednjimi in primerljivimi državami se je sicer odrezala bolje oziroma je napredovala. Hrvaška je dosegla 47 točk (lani 50), Avstrija 67 (lani 71), Italija 54 točk (lani 56), zgodovinsko najnižji rezultat sta dosegli Francija in Nemčija s 67 in 75 točkami (lani 71 in 78). Estonija z enakim številom točk kot lani, 76, ohranja opazno prednost, so našteli na KPK.

"Napredek je spodbuden in za državo koristen. K temu zagotovo prispeva tudi zelo aktivno ozaveščanje Komisije za preprečevanje korupcije o pomenu krepitve integritete, preprečevanja korupcije, vodenja z dobrim zgledom na različnih ravneh družbe ter aktivno vključevanje gospodarstva v ta proces. A ne glede na to z rezultatom še ne smemo biti zadovoljni, saj si namreč kot družba zaslužimo več."

Robert Šumi,
predsednik KPK

Napredek Slovenije je po njihovih navedbah "pomemben signal, da se prizadevanja komisije in ostalih akterjev za izboljšanje ravni integritete v družbi in zmanjševanje korupcijskih tveganj obrestujejo". "Izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, priprava predloga nove resolucije o preprečevanju korupcije, boljša informiranost zavezancev o obveznostih po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije - vse to tudi prispeva k izboljšanju rezultata in povsod ima komisija pomembno vlogo," so zapisali.

S trenutnim stanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni

A po njihovem prepričanju s stanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni in je nujno nadaljevati aktivnosti v smeri sistemskih sprememb, predvsem sprejetja nove resolucije o preprečevanju korupcije, ki jo je vlada prejšnji mesec poslala v državni zbor. "Njen sprejem bi okrepil strateški pristop države na tem področju in dal podlago za zagon novih ukrepov za preprečevanje korupcije, ki jih bo opredeljeval akcijski načrt. Prav tako ostajajo ključni nadaljnje dosledno izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, čim prejšnja priprava sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, udejanjanje ničelne tolerance gospodarstva do korupcije v praksi ter ostale preventivno-nadzorstvene aktivnosti komisije, kot sta nadzor nad izvajanjem zakonodaje in izdajanje priporočil za boljše upravljanje s korupcijskimi tveganji," so navedli.

"Pričakujemo, da bodo odločevalci še bolj odločno postavili preprečevanje korupcije in krepitev integritete med svoje prioritete in da bodo sprejeli ustrezne strateške dokumente, kot je resolucija o preprečevanju korupcije, in s tem prižgali zeleno luč za nove ukrepe pri omejevanju korupcije," je dodal Šumi. Na komisiji pa bodo po njegovih zagotovilih še naprej krepili protikorupcijske standarde, za katere so pristojni, ter s tem "utrjevali zavest o vlogi integritete, odgovornosti in transparentnosti".