»Nujno moramo izkoreniniti korupcijo, preden ta popolnoma onemogoči smiselne podnebne ukrepe«

Danes koruptivne sile ne le oblikujejo, ampak pogosto tudi narekujejo politike ter onemogočajo nadzor in ravnovesje, s čimer utišajo novinarje, aktiviste in vse, ki se borijo za enakost in trajnost

Korupcija ogroža boj proti podnebnim spremembam, je ob današnji objavi indeksa zaznave korupcije za lani sporočila organizacija Transparency International (TI). Prepričana je, da bi odpravljanje korupcije moral biti osrednji del podnebnih ukrepov. Hkrati je opozorila, da milijarde ljudi živi v državah, kjer korupcija ogroža človekove pravice.

"Danes koruptivne sile ne le oblikujejo, ampak pogosto tudi narekujejo politike ter onemogočajo nadzor in ravnovesje, s čimer utišajo novinarje, aktiviste in vse, ki se borijo za enakost in trajnost. Nujno moramo izkoreniniti korupcijo, preden ta popolnoma onemogoči smiselne podnebne ukrepe," je povedala izvršna direktorica TI Maira Martini.

Organizacija opozarja na uničujoče posledice podnebne korupcije, češ da pogosto prihaja do zlorabe sredstev, namenjenih pomoči državam pri zmanjševanju emisij in zaščiti ranljivega prebivalstva. Korupcija ovira tudi reševanje podnebne krize in povzroča okoljsko škodo. Zato v organizaciji menijo, da bi boj proti korupciji moral biti osrednji del podnebnih ukrepov.

Rezultati indeksa zaznave korupcije za lani razkrivajo, da je več kot dve tretjini držav doseglo manj kot 50 od 100 možnih točk, kar kaže na resne težave s korupcijo.

Korupcija ovira tudi reševanje podnebne krize in povzroča okoljsko škodo. 

Na dnu lestvice se nahajajo Južni Sudan, Somalija in Venezuela, ki veljajo tudi za države, ki so bolj izpostavljene podnebnim spremembam. Že sedmo leto zapored pa z najvišjo oceno na indeksu prednjači Danska. Tesno ji sledita Finska in Singapur.

Slabše rezultate so med drugim zabeležile tudi nekatere razvite države, vključno s Kanado, Novo Zelandijo in ZDA. V luči tega organizacija opozarja, da korupcija v teh državah najbolj ogroža svetovni napredek. "Te države so najbolj odgovorne za vodenje ambicioznih podnebnih ciljev, obsežno zmanjšanje emisij in povečanje odpornosti po vsem svetu," piše v poročilu.

Organizacija prav tako ugotavlja, da je v teh nestabilnih časih evropska sposobnost boja proti korupciji nezadostna. EU in zahodna Evropa sicer ostajata regija z najvišjo oceno na indeksu med vsemi regijami, a tudi ta se niža že drugo leto zapored, so sporočili iz nevladne organizacije TI Slovenia.

Od 31 ocenjenih držav v regiji jih je namreč le šest izboljšalo svoje rezultate, 19 pa jih je poslabšalo. Nekatere članice EU so dosegle celo zgodovinsko najslabši rezultat, in sicer Avstrija, Francija, Nemčija in Madžarska. Slovenija je medtem dosegla oceno 60 od 100 točk. S tem je izboljšala svoj položaj za štiri točke.

Indeks zaznave korupcije ocenjuje 180 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Omenjeni indeks uporablja lestvico od 0 do 100, pri čemer 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje.