Kdo bi moral Italijane spomniti na njihove zločine nad Slovenci?

S fašizmom so se italijanski pritiski na pravice Slovencev ekstremno povečali, začeli pa so se že veliko prej. Fojbe - izraz, ki ga poznamo po zaslugi italijanskega spomina na konec druge svetovne vojne na Primorskem in v Furlaniji. Za nas Slovence je to ponižujoč spomin, ker ob vseh tisočih žrtev pri osvobajanju Primorske in Julijske krajine Italijani štejejo za žrtve samo neznano število Italijanov, večina civilistov, ki so jih ali naj bi jih pobila jugoslovanska vojska ali slovenski partizani. Ni znano njihovo število. Prav tako ne, koliko od njih je bilo sodelavcev fašistov in nemških sil. Ob fojbah prezirajo na tisoče padlih osvoboditeljev Trsta, neznano število žrtev nemških okupacijskih enot. Slovenski politiki vedo, kdo je osvobodil Trst nemškega jarma. Ko Italijani navajajo žrtve »jugoslovanskega komunizma« v fojbah, nikoli ne navedejo zaporedja dogodkov, ki so sledili italijanski zasedbi slovenskega in hrvaškega ozemlja po koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po prejetju »nagrade«, ki jo je Kraljevina Italija dobila z rapalsko pogodbo 1920. Nagrada je bila nekaj sto tisoč Slovencev in Hrvatov skupaj z njihovim ozemljem.

Da dogodek v Gorici in Novi Gorici (Evropska prestolnica kulture, EPK) ne bi obrnil stran zgodovine in postavil nove temelje italijansko- slovenskih odnosov ali vsaj spremenil pregreto ozračje na dan spomina, se je potrudila neznana skrajna skupina, ki sebe podpisuje kot 161, kar naj bi pomenilo kratico AFA, gre menda za skrajno protifašistično levico. Ob vhodu na Bazovski šoht so zapisali gesli »Trst je naš« in »Smrt fašizmu, svobodo narodom«, kar kaže, da mazači ne znajo slovenskega jezika. Kakorkoli, predsednica vlade Giorgia Meloni meni, da tako dejanje ne sme ostati nekaznovano. Odlično izhodišče za zasenčenje dogodka dveh mest, Nove Gorice in Gorice, kar brez dvoma ne prispeva k dialogu med narodoma, ki si želita lepše prihodnosti - z razčiščeno preteklostjo.