Janša bi Trg republike preimenoval v Trg Jožeta Pučnika

Ko je prva Janševa vlada leta 2007 v čast in slavo velikega osamosvojitelja in očeta Demosa Jožeta Pučnika letališče Brnik preimenovala v letališče Jožeta Pučnika, se je marsikdo držal za glavo.

Janez Drnovšek se je kot predsednik republike vprašal, kje se bo to končalo, in v svojem slogu dodal, da bomo »morda začeli celo mesta poimenovati po politikih, vendar se mi zdi, da se je to počelo v časih, ki so že za nami«. Oster je bil tudi Jelko Kacin, takrat še političen oponent Janezu Janši. Kacin je pikro izjavil, da ga ne bo presenetilo, »če bo na naslednji seji vlada preimenovala koprsko pristanišče v 57. številko Nove revije«. Tudi Pučnikovi politični sopotniki in prijatelji so bili presenečeni, ogorčeni. Spomenka Hribar je v Mladini zapisala, da gre pri preimenovanju brniškega letališča v Letališče Jožeta Pučnika za veliko več kot le ime. Ker je Janša trdil, da se prava osamosvojitev še ni končala in da se mora končati v kulturnem smislu, preimenovanje letališča pa je eden izmed teh korakov, je bila Spomenka Hribar prepričana, da se dogajata politična »unifikacija spomina in kulture« in osamosvojitveni fundamentalizem. Vse skupaj pa je bilo tudi »manipuliranje z Jožetom Pučnikom, Pučnik naj bo emblem takega kulturnega unificiranja, če je kaj nasprotno Pučnikovemu duhu, mu je takšno prizadevanje za ukalupljanje duha prav gotovo«.

Minevala so leta, menjavale so se vlade, a glorifikacija Jožeta Pučnika se ni končala. Janez Janša je tako te dni napovedal, da se bo stranka SDS pridružila Pavlu Ruparju na velikem zboru pred parlamentom 19. februarja. Dogodek naj bi se po Janševih besedah zgodil na trgu »dr. Jožeta Pučnika«, torej na Trgu republike.

Ideja, da bi osrednji trg v prestolnici poimenovali po Jožetu Pučniku, ni nova, tudi Janša je ni omenil prvič. A te napovedi vseskozi sporočajo isto. Država, kjer ni prave osamosvojitvene lipe, kjer ni pravega osamosvojitvenega spomenika in kjer ni Pučnikovega trga, ni prava, osamosvojena Slovenija. Stranka SDS v tem prizadevanju po »prevzemu« Trga republike ni najbolj poenotena. Mojca Škrinjar, članica SDS, je MO Ljubljana leta 2021 predlagala, da se del Trga mladinskih delovnih brigad preimenuje v Trg Jožeta Pučnika, a njena pobuda ni bila uspešna. V Sloveniji poleg letališča že obstajata Ulica Jožeta Pučnika in osnovna šola, ki nosi njegovo ime.

Država, kjer ni prave osamosvojitvene lipe, kjer ni pravega osamosvojitvenega spomenika in Pučnikovega trga, ni prava Slovenija.

Politični miti imajo svojo funkcijo. Uokvirjajo državo, njeno politično elito, njen smisel. Mit se zdi depolitiziran in objektiven, bere se kot zgodba, ki skriva svojo političnost, vendar se za njim vedno skriva partikularen interes. Kdor mu zna prisluhniti, hitro ugotovi, kaj je njegov pravi cilj. Po drugi svetovni vojni je socialistična oblast spremenila imena veliko krajem, pa je potem demokratična oblast ta imena ponekod spremenila nazaj. Tipičen primer preimenovanja je mesto Velenje, socialistični čudež, kot so mu radi rekli. Mesto si je leta 1981 omislilo pridevnik »Titovo«, po osamosvojitvi pa se je hitro prekrstilo nazaj.

Kdor torej tem imenom pozorno prisluhne, ugotovi, kaj se skriva v njih. Odgovor na vprašanje, zakaj je Donald Trump z dekretom preimenoval Mehiški zaliv v Ameriškega, ni težak. Poskušal je pokazati, da je Amerika velika. Poimenovanje te geografske enote v Mehiški zaliv izvira iz sredine 17. stoletja, pridevnik ameriški pa je imel še nedavno satiričen prizvok. Podobno je bilo s preimenovanjem najvišje gore v ZDA. Domačini, staroselci, ki so živeli okoli nje, so ji pravili »Denali«, kar pomeni visok in velik. Novi gospodarji Aljaske so jo leta 1896 poimenovali po Williamu McKinleyju, ki je kasneje postal ameriški predsednik. Gora je v času Baracka Obame dobila izvorno ime, vendar ga je Trump znova spremenil. Trump je velik občudovalec predsednika McKinleyja, verjetno tudi zato, ker je v času svojega mandata uvedel carine.

Kaj torej govori Janez Janša? Zakaj vedno znova omenja Jožeta Pučnika? Leto 2025 po njegovem ni drugačno od leta 2007. Slovenija, tako Janša, ni svobodna, ni osamosvojena, še vedno ni to, kar bi lahko bila. Ali drugače, Slovenija bo prava le takrat, ko bo njen absolutni vladar znova postal veliki osamosvojitveni heroj Janez Janša.

Velja pravilo, da tisti politiki, ki radi obujajo spomine, ki se pogosto sklicujejo na zlata leta, pa četudi so jih prikrojili, bolj malo vedo o prihodnosti, še manj pa o rešitvah za težave, s katerimi se spoprijema družba.