JAVNO PISMO

 |  Družba

Protest proti kopanju redkih kovin na račun lokalnega prebivalstva in narave 

Tudi v Sloveniji so se začele priprave na odpiranje novih rudnikov

Danes ob 19. uri se bo z zborom v Miklošičevem parku v Ljubljani odvil protestni shod Stop Rio Tinto, ki je, kot poudarjajo organizatorji, "izraz ljudskega samoorganiziranja" in "za njim ne stoji nobena politična stranka, organizacija, institucija, medijska hiša, denarni sklad ali donator".

Spodaj celoti objavljamo javno pismo ob "protestu proti propagandi ekstraktivističnih projektov v Srbiji in širše po Balkanu" ter "v podporo ljudskemu gibanju proti Rio Tintu, ki jo je podpisalo več kot 30 organizacij in kolektivov".

***

STOP EKSTRAKTIVIZMU, STOP RIO TINTU!

Izjava ob protestu proti propagandi ekstraktivističnih projektov v Srbiji in širše po Balkanu ter v podporo ljudskemu gibanju proti Rio Tintu

Med 19. in 21. 2. 2025 se bodo na Mednarodni konferenci o kritičnosti materialov (IRTC) v Hotelu Union v Ljubljani zbrali tisti, ki imajo v rokah politično moč in kapital. V sklopu konference bo v sredo, 19. 2. 2025, predvajan dokumentarni film 'Not in My Country: Dilema o litiju v Srbiji', ki namesto analize družbenih, okoljskih in političnih posledic pridobivanja litija v Srbiji poudarja interese podjetja Rio Tinto, ki v imenu “zelenega prehoda” degradira naravo in pustoši življenja lokalnih skupnosti. Projekcija filma legitimira propagando industrije, ki omalovažuje skrbi lokalnega prebivalstva in ljudskih gibanj ter ne upošteva opozoril strokovnjakov glede ekoloških posledic projekta pridobivanja litija v Jadru. Film je bil pred kratkim predvajan tudi v Evropskem parlamentu, kjer so ga različna gibanja pospremila s protestnim shodom, več kot 50 organizacij pa je podpisalo poziv proti projekciji propagandnega filma.

Primer Jadra žal ni osamljen primer. Velika rudarska podjetja pospešeno degradirajo lokalna okolja po celotni Srbiji in širše po Balkanu. Izpostavljamo rudnika Bor in Majdanpek, kjer rudari kitajsko podjetje Zijin Mining, v Homoljskih planinah pa kanadsko podjetje Dundee Precious Metals izvaja poskusno vrtanje in pri tem uničuje eno najbolj biotsko pestrih območij v tej regiji.

Tudi v Sloveniji so se začele priprave na odpiranje novih rudnikov, saj je Evropska unija uveljavila 'uredbo o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami'. Na GeoZS menijo, da bo treba za resnično samooskrbo tudi pri nas odpreti nove rudnike in navajajo, da se bo pri tem upoštevalo najvišje standarde varovanja okolja in družbene sprejemljivosti, hkrati pa kot ključno ocenjujejo poznavanje potreb gospodarstva.

Poleg tega se načrtuje odprtje rudnika litija na avstrijskem Koroškem, le 40 kilometrov od slovenske meje. Za projektom stoji partnersko sodelovanje podjetja European Lithium iz Avstralije in ameriškega investicijskega podjetja Sizzle, združenih v družbo Critical Metals Corp. Projekt naj bi bil že daleč, saj zaradi spremenjene avstrijske zakonodaje o podzemnem rudarstvu za območja, manjša od 10 hektarjev, ocena vplivov na okolje ni potrebna. Investitorji, ob podpori vladajočih, pogosto izkoriščajo tovrstne izjeme, saj jim zeleni prehod predstavlja predvsem priložnost za dobiček, ne pa skrb za okolje.

Protest je izraz samoorganiziranega odpora proti zelenemu ekstraktivizmu - kopanju redkih kovin na račun lokalcev in narave v državah na periferiji z namenom 'blaženja podnebnih sprememb' in 'zelenega prehoda', ki pa je popolnoma podrejen interesom kapitala in namenjen reprodukciji kapitalističnega, patriarhalnega sistema. Zeleni prehod je nujen, a zastaviti in izboriti si moramo takšnega, ki bo v skladu z dejanskimi potrebami ljudi znotraj omejitev planeta. To je možno le z organiziranjem in bojem običajnih ljudi za zeleni prehod od spodaj.

Kolektivne izkušnje nas učijo, da stremimo k družbeno pravični, solidarni in vključujoči morali, ki presega kapitalistično logiko dobička; gradimo pogoje, v katerih lahko družba sodeluje pri oblikovanju odločitev, ki vplivajo na njeno življenje in okolje; ustvarjamo temelje za zadovoljevanje potreb, proizvodnjo in potrošnjo, ki temeljijo na družbenih interesih, ne na logiki dobička in izkoriščanja. Hkrati pa na ponovno vzpostavitev zmožnosti, ki nam jih sistem odvzema: samoupravljanje in organiziranje v skladu z avtonomnimi načeli in cilji.

Podpisane organizacije jasno in odločno sporočamo špekulantom kapitala in rudarskim velesilam: Nećete kopati! Kolektiven duh upora in volja sta nepremagljiva sila, ki bo ubranila naravo in skupnost pred njihovim pohlepom. Narava in življenja ljudi niso sredstvo profita korporacij! ​​

Podpisniki izjave:

Mladi za podnebno pravičnost
Lista demokratičnega študentstva
PLAC - Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona
LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
Socialistično študentsko društvo Iskra
Društvo Sociopatija
Ljubljana odprto mesto - LOM
Zadrugator
IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora
Umanotera
Sindikat Mladi plus
Zavod TransAkcija
Sindikat ZASUK
Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico
Stanovanjski blok
Greenpeace Slovenija
OG SviĆe
Udruženje građana EKO Društvena akcija
Polekol - Organizacija za političku ekologiju
Klub slovenskih študentk*študentov na Dunaju - KSŠŠD
RIS, Rendžeri Istočne Srbije
Mlavska vojska - Petrovac na Mlavi
UG Čuvari Homolja
Udruženje građana Palac gore

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.