Bitka glede obračunavanja zdravstvenih storitev

Ljubljanski klinični center (UKC LJ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne najdeta skupnega jezika

V ljubljanskem kliničnem centru so bili v zadnjem obdobju večkrat kritični do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ker da jim ta med drugim v lanskem letu ni plačal zdravstvenih storitev, ki so jih opravili nad začrtanim programom. Na ZZZS so odgovorili, da storitve vsem izvajalcev v zdravstvu plačujejo v skladu z vladno uredbo.

Portal Necenzurirano je prejšnji teden poročal, da je med ZZZS in največjimi domačimi bolnišnicami dokončno "počilo". Jabolko spora je po navedbah portala v delitvi denarja iz javne blagajne. Na eni strani v nekaterih javnih bolnišnicah, denimo Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana in UKC Maribor, beležijo velike izgube. Po drugi strani pa je ZZZS leto 2024 končal z 79 milijonov evrov presežka prihodkov na odhodki.

ZZZS: »Vsem izvajalcem zdravstvene storitve plačujemo po vladni uredbi«

Na ZZZS so v odzivu na spletni strani poudarili, da je vsem izvajalcem, tudi ljubljanskemu UKC, zdravstvene storitve v letu 2024 plačal v skladu z lanskoletno uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je sprejela vlada.

V UKC Ljubljana se po navedbah ZZZS ne želijo ukvarjati z dostopnostjo zdravstvenih storitev za paciente, pač pa se osredotočajo na lastno finančno poslovanje. "Zgodovina nas uči, da je odgovor UKC Ljubljana vedno enak, 'plačajte nam vse opravljene storitve in ne bomo imeli primanjkljaja', če pa bi še vedno izkazoval izgubo, je pač problem prenizka cena," so zapisali na ZZZS.

Če bi sprejeli takšno miselnost, bi po opozorilih zavoda stroški v zdravstvu eksplodirali, dostopnost do zdravstvenih storitev pa bi se še dodatno poslabšala. Bolnišnice bi namreč izgubile finančni motiv po dodatnih prihodkih iz naslova višje realizacije zdravstvenih programov.

"Zgodovina nas uči, da je odgovor UKC Ljubljana vedno enak, 'plačajte nam vse opravljene storitve in ne bomo imeli primanjkljaja', če pa bi še vedno izkazoval izgubo, je pač problem prenizka cena."

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenija

ZZZS je v lanskem letu po lastnih navedbah posloval pozitivno izključno zaradi dejstva, da so bili odhodki za zdravila in za zdravstvene storitve nižji od načrtovanih, ker so izvajalci izvedli manj storitev od načrtovanih. Razloge za manj opravljenih storitev na ZZZS vidijo v neustrezni organizaciji dela zaradi zdravniške stavke in nižjem številu opravljenih storitev, pa tudi v dejstvu, da izvajalci niso vzpostavili vseh dodeljenih in načrtovanih dodatnih programov.

UKC:  »Realizacija programov ni v celoti odvisna od izvajalca«

V UKC Ljubljana so v sporočilu za javnost poudarili, da realizacija programov ni v celoti odvisna od izvajalca temveč tudi od potreb bolnikov in razpoložljivih resursov. Zato so večkrat prosili za prestrukturiranje programov, ki jih zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izvesti, v druge izvedljive storitve, ki jih pacienti potrebujejo, vendar ZZZS s prestrukturiranjem ni soglašal.

"Iz tega naslova bi UKC Ljubljana pričakoval, da bi mu bilo plačano za približno sedem milijonov evrov realiziranih preseženih programov," so navedli. Ob tem so dodali, da vse plane postavlja ZZZS in jih ne usklajuje z izvajalci. Prav tako so poudarili, da plani ne odražajo nujno realnih potreb ali zmožnosti izvajalca.

Pri izvajanju programov, ki so plačani po realizaciji UKC Ljubljana po lastnih navedbah dodatno obremenjuje dejstvo, da morajo kot terciarna ustanova prvotno poskrbeti za kompleksne in urgentne paciente.

"Iz tega naslova bi UKC Ljubljana pričakoval, da bi mu bilo plačano za približno sedem milijonov evrov realiziranih preseženih programov."

UKC Ljubljana

Ob tem so med drugim opozorili še na rast stroškov medicinskega materiala in storitev. Kot so navedli, je medicinska inflacija na ravni nemških bolnišnic v prvih devetih mesecih lanskega leta znašala okoli osem odstotkov, kar je povzročilo likvidnostne težave vsem zavarovalnicam v Nemčiji.

Kok+t so opozorili v UKC, je ZZZS v letu 2024 priznal le triodstotno rast stroškov, kar ne zadošča niti za kritje stroškov zaradi povišanja plač v javnem sektorju, nikakor pa ne sledi trendom medicinske inflacije v Evropi.

Novi generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo, ki bo mandat nastopil 17. marca, je za STA dejal, da razčiščevanje teh zadev prek medijev ni prava pot. Tudi sam je poudaril, da so elementi obračunov in dogovori zapisani v vladni uredbi. "Mislim, da ni zdaj dilema, ali je zavod to prav naredil ali ne," je povedal.

Meni pa, da bo treba nadgraditi vsebino, torej prenoviti sistem skupin primerljivih primerov. Te so po njegovem mnenju največji vzrok, da so določene storitve obračunane prepoceni, druge pa predrago.

ZZZS po njegovih besedah zadnji dve leti pripravlja prenovo sistema skupin primerljivih primerov. Napovedal je, da se bo z njimi seznanil ob nastopu mandata. Cilj je, da prenovljene sisteme skupin primerljivih primerov v dogovoru z deležniki, torej največjimi javnimi zavodi in ministrstvom za zdravje, uvedejo še letos, je poudaril Ljoljo.