Babice na pohodu

Dejansko gre v Srbiji za Gordijski vozel, katerega razvozljavanje je nemogoče. Potrebno ga bo prerezati. In v tem je težava, saj to ne bo enostavno. Namreč trditev, da če hočemo ohraniti demokracijo, so potrebne nove volitve, žal ne drži, saj ravno volitve na obstoječ način ne bodo nič spremenile: na oblast bodo prišli drugi ugrabitelji države in za občane se ne bo veliko spremenilo. Demonstranti ne verjamejo nobeni politiki, saj je sam ustroj politike nedemokratičen, čeprav trenutno zakonit. Namreč da si neke nepomembne male skupine ljudi, ki se registrirajo kot politične stranke, monopolno in ekskluzivno lastijo dostop do oblasti, je v osnovi zgrešeno in nedemokratično. Tak sistem so izumili in ga uveljavljajo tisti, ki želijo bianko menice za ugrabitev države na »demokratičen« način. Ne pozabimo, da so vsi največji diktatorji, stari in najnovejši, prišli na oblast »demokratično« z volitvami. Legalne volitve, na katerih nastopajo le politične stranke, ki so dejansko po načinu delovanja zasebna komercialna podjetja, ne zagotavljajo demokracije, ampak le novo garnituro, ki bo imela monopol nad oblastjo. Poglejmo si lep domač primer, ko politična stranka, ki je predlagala preferenčni glas, sedaj od tega odstopa, ker trenutno ne vidi konkretnih koristi zase, bo počakala, da bo svojo podporo bolje prodala. Poniglavo, pokvarjeno, sramotno. Tudi v nasprotju z voljo volilcev na referendumu!

Gordijski vozel bi lahko presekali tako, da bi političnim strankam odvzeli monopol nad pohodom na oblast, preregistrirali bi jih v društva. Dejansko pa bi volili delegate po zaokroženih geografskih enotah (občinah ali volilnih okrajih) – torej bi vedeli, kdo je koga delegiral v parlament in bi vedeli za vsakega poslanca v parlamentu, komu odgovarja za svoja stališča in s kom se mora posvetovati glede teh stališč. Kot smo to že imeli. Delegati bi bili poštarji, zastopniki ljudi, ne pa zastopniki političnih strank. Namreč po sedanji demokratični ureditvi bi lahko vsi poslanci bili v sorodu ali iz istega kraja, ali kar oboje. Tako sprevržen je aktualen, a zastarel demokratičen sistem volitev in izvajanja oblasti. In to demonstranti v Srbiji vedo, ker vse vidijo in niso neumni. Dejansko se borijo za odgovorno, osebno pošteno, transparentno, participativno, soupravljalsko demokracijo, ki pa jo nikakršne volitve po obstoječi shemi ne morejo zagotoviti, zato jih ne zanima ne politika ne volitve.

Protesti v Srbiji s prstom kažejo na glavni razlog, zakaj je ta svet slab. Slab svet ne delajo običajni ljudje, občani, prebivalci, slab svet delajo preko monopolističnih političnih strank organizirani poslovneži, ki ne govorijo jezika množic, ki so jih volile. Za vse krivice, lakoto, ekološko uničevanje planeta in nešteto smrti v nešteto vojnah niso krivi občani, ki so šli na volitve, ampak tisti, ki potem ko so na oblasti ne uresničujejo dejanskih potreb in koristi široke javnosti, s katero se po volitvah sploh več ne ukvarjajo. In to jim odgovarja, zato debat o razvoju prastarega in neštetokrat kompromitiranega »demokratičnega« političnega sistema sploh ni. Niti pri nas, niti drugod.

Srbski demonstranti kažejo na sindrom škodljive in lažne demokratične ureditve, ki se kaže v več oblikah, in zrušitev nadstreška je le kamen v mozaiku, ki ga »demokrati« sploh nočejo ali celo ne morejo razumeti.

Gordijski vozel kako izboljšati obstoječo predstavniško demokracijo je mogoče trajno razrešiti le s sabljo, ki bo presekala monopol političnih strank do oblasti in vrnila oblast ljudem. Je to mogoče? Seveda je, če obstaja volja. Tako kot je bila dovolj velika volja, da smo po drugi svetovni vojni uvedli popolnoma nov družbeno politični sistem in tako kot smo isto naredili ob osamosvojitvi, lahko to naredimo tudi v tretje.