Poslanca bi ustanovila parlamentarno skupino prijateljstva z Rusijo

V slovenskem Državnem zboru je sicer v preteklosti že delovala skupina prijateljstva z Rusijo, a so jo po začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022 razpustili

Nepovezani poslanec Dejan Kaloh je napovedal, da bo s poslancem Svobode Miroslavom Gregoričem ustanovil parlamentarno skupino prijateljstva z Rusijo. S tem bi lahko slovenski poslanci po njegovem prispevali k miru v Ukrajini in diplomaciji. V poslanski skupini Svobode pravijo, da je sodelovanje v skupini prijateljstva odločitev poslancev.

Kaloh je v sredo na družbenem omrežju X zapisal, da so pogovori med predstavniki Rusije in ZDA, ki so v torek potekali v Rijadu, pomemben korak na poti h končanju vojne v Ukrajini. Parlamentarna skupina prijateljstva z Rusijo pa bi po njegovem mnenju omogočila dodaten dialog na parlamentarni ravni, ki bi dopolnjeval uradne diplomatske kanale, ko bi bilo to možno.

"Aktivna nevtralna drža in pripravljenost za dialog bi povečala slovensko prepoznavnost na mednarodnem parketu, ki je v času te vladne garniture resnici na ljubo povsem minorna," je zapisal Kaloh.

"Parlamentarna skupina prijateljstva z Rusko federacijo (za mir) ne bi pomenila odobravanja politike trenutnega ruskega vodstva, temveč bi bila v funkciji izražanja pripravljenosti na dialog in mir. Slovenija bi lahko v EU in širše tudi sicer promovirala mirovne pobude in postala glas dialoga v nasprotju s politiko izključevanja," je še prepričan Kaloh.

Pobudnika ustanovitve skupine prijateljstva sta po poročanju portala N1 poslanca Gibanja Svoboda Lena Grgurevič in Miroslav Gregorič. Slednji je za portal dejal, da je njihov glavni cilj, da se v Ukrajini doseže premirje.

V poslanski skupini Gibanja svoboda so danes v odzivu poudarili, da ima vsak poslanec legitimno pravico sodelovati v kateri koli skupini prijateljstva državnega zbora. O sodelovanju v določeni skupini prijateljstva ne odloča poslanska skupina, ampak gre za individualno odločitev vsakega posameznega poslanca, so pojasnili in dodali, da svojim poslancem ne preprečujejo oblikovanja skupin prijateljstva in sodelovanja v njih.

Kot piše na spletni strani DZ, skupine prijateljstva s posamezno državo oziroma skupino držav na predlog poslancev ustanovi parlamentarni odbor za zunanjo politiko.

S sodelovanjem v skupinah prijateljstva lahko poslanci izmenjujejo mnenja, izkušnje in dobre prakse s predstavniki drugih parlamentov na področjih skupnega interesa. Skupine prijateljstva lahko sodelujejo tudi s tujimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi in tako še dodatno krepijo dialog ter sodelovanje med državami.

Člani skupine prijateljstva morajo biti iz vsaj polovice poslanskih skupin, in sicer tako koalicijskih kot opozicijskih, še piše na spletni strani parlamenta.

N1 je še poročal, da se predlagani skupini poslanci opozicijskih SDS in NSi ne nameravajo pridružiti.

V DZ je sicer v preteklosti že delovala skupina prijateljstva z Rusijo, a so jo po začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022 razpustili.