V središču Novega mesta vse več praznih prodajaln in drugih prostorov

Na občini napovedujejo dodatne ukrepe in razmislek o tem, kako obrniti trend. Kot težavo izpostavljajo predvsem dejstvo, da so lastniki stavb zasebniki.

Po zaprtju ožjega središča Novega mesta za promet leta 2018 je mogoče v zadnjem času opaziti vse več praznih prodajaln in drugih poslovnih prostorov. Na občini se težave zavedajo ter napovedujejo dodatne ukrepe in razmislek o tem, kako obrniti trend. Kot težavo izpostavljajo predvsem dejstvo, da so lastniki stavb zasebniki.

V ožjem središču Novega mesta je trend zapiranja trgovin in drugih poslovnih prostorov mogoče opazovati že nekaj časa. Samo na območju od Kandijskega mostu, prek Glavnega trga in naprej po Rozmanovi ulici (slednja sicer za promet ni zaprta) do knjižnice Mirana Jarca jih lahko laično oko na hitro našteje okoli 20.

Trend zapiranja je opazen zlasti od leta 2018, ko je občina začela s prenovo Glavnega trga, oz. leta 2019, ko je občinski svet sprejel sklep, da bo ta povsem zaprt za promet. Od takrat je na trgu ob prazničnih dnevih in večerih, predvsem na račun prireditev, ki jih pripravljajo občina in različni zavodi, sicer mogoče opaziti precej več obiskovalcev, povsem drugače pa je ob običajnih delovnih dnevih, ko prej dobro obiskan trg vidno sameva.

V Mestni občini Novo mesto se težave zavedajo, čeprav je neposredno ne povezujejo z zaprtjem mestnega središča za promet. Kot pravijo, jim je s prenovo Glavnega trga uspelo, da je središče Novega mesta postalo zaželena destinacija za bivanje, zato se v zadnjem času tam povečuje število prenov nepremičnin v bivalne prostore, povečala se je tudi gostinska ponudba. Priznavajo pa, da se soočajo s slabšim stanjem na področju poslovne ponudbe.

Slednje na občini med drugim pripisujejo "globalnim trendom, kjer majhne trgovine, ki so bile v preteklosti priljubljene, težko konkurirajo spletnim trgovinam in nakupovalnim središčem". Kot eno večjih težav vidijo tudi v dejstvu, da so lastniki večjega dela stavb zasebniki. "Ti pa morajo biti zainteresirani za primerno ponudbo, ki bo zanimiva za zainteresirane najemnike," so navedli za STA.

Kot pravijo, so zainteresiranim za oživljanje mestnega jedra v preteklosti že pomagali s subvencijami najemnin za nove poslovne subjekte, subvencijami pri obnovi pročelij in sofinanciranjem dogodkov, razpise za omenjene sistemske ukrepe pa nameravajo ponoviti tudi letos. Preučiti nameravajo tudi možnosti dodatnih ukrepov za spodbujanje poslovne dejavnosti.

Nasploh se trudijo, da bi v mestno središče privabili nove vsebine, s tem pa tudi kupce in obiskovalce. Med novimi vsebinami, ki jih je že mogoče najti v mestnem središču, navajajo trgovino Dobrote Dolenjske, azijsko restavracijo, medicinski laboratorij in butični fitnes. "Vsi so dobro zaživeli," pravijo.

Računajo tudi, da bodo k večjemu obisku Glavnega trga v času, ko na njem ni prireditev, pripomogli lani končana prenova stavbe na Glavnem trgu 2, v pritličju katere je predvidena poslovna dejavnosti, ter načrtovani prenovi Narodnega doma in mestne tržnice.

So pa za zdaj propadli pogovori, da bi svojo prodajalno v središču mesta znova odprl Müller. "Z omenjeno trgovino smo v preteklosti že navezali stike in jih pozvali k ponovnemu odprtju nekdanje prodajalne, kar so v letu 2018 tudi najavili, vendar konkretnih dejanj z njihove strani do danes ni bilo," pravijo na občini. Neuradno naj bi sicer razlog tičal v tem, da občina prodajalni ni želela zagotoviti, da bi bilo mogoče do nje priti z avtomobili, ker bi to porušilo celoten koncept zaprtja mestnega jedra za promet.