Skrivanje za ideologijo razuma in zdrave pameti

Če je pri Trumpu njegov populizem splošno sprejeta diagnoza, v nekaj desetletjih pri Janši glede tega nismo napredovali nikamor

»Zdrava pamet« je v politični retoriki znova v modi. Morda nikoli ni prenehala biti. Včasih ji v slovenskem jeziku namesto »zdrava pamet« preprosto pravimo »zdrav razum«. Ali morda kar »razum«. Le kdo ne bi želel biti razumen?

V zadnjem času je postal njen velik zagovornik novi ameriški predsednik Donald Trump. Človek, ki je izrekel več kot 30.000 sicer preštetih laži v svojem prvem mandatu. Imenitna strategija: kolosalno vsak dan lagati je torej zdaj še postalo pametno. Se je populistična retorika sklicevanja za razum ojačala tudi v Sloveniji? Poskušal bom pokazati, da se je in da opravlja funkcijo novega slogana, za katerim se skriva preprosta ideološka operacija.

Revolucija zdrave pameti

Dotaknimo se najprej Trumpa. Že več svetovnih medijev je opozorilo na njegovo zatekanje k novemu ideologemu. »Zdrava pamet (common sense) sta besedi, ki ju rad uporabljam,« je dejal, ko je predstavljal svoj pogled na trčenje potniškega letala in vojaškega helikopterja v Washingtonu januarja letos. Preživel ni nihče. Na novinarski konferenci je krivdo zvalil na prejšnjo vlado in njeno politiko vključevanja.

Vzrok nesreče še ni bil znan, toda Trump je na vprašanje, kako lahko pozna vzroke, odrezavo povedal: »Ker imam zdravo pamet«. Zgodilo se je le nekaj dni po njegovem inavguracijskem govoru, v katerem je obljubil, da bodo njegovi izvršni ukazi »izpeljali popolno obnovo Amerike in revolucijo zdrave pameti«.

Kot vidimo, je od novopečenega revolucionarja in njegove zdrave pameti odvisna prihodnost države in morda tudi sveta. Pri Trumpu pod tem sloganom poteka širša kulturna vojna, ki se je izkazala za ključno pri oblikovanju njegove volilne kampanje v letu 2024: z njo si je pomagal pridobiti mlajše moške, vključno s temnopoltimi in Latinoameričani.

Janšev razum

V zadnjih tednih je tudi Janša okrepil svoje javno pojavljanje in retoriko – precej očitno v duhu pričakovanja novih parlamentarnih volitev. Njegova kampanja se je začela dobro leto pred njimi. Za dosego programskih ciljev bo Slovenija potrebovala »ustavno večino razuma«, zdaj ponavlja v svojih govorih in nastopih.

Kakšno besedno revolucijo pomeni ta fraza? Prvak SDS obljublja, da se pri nas odvija politična burleska, toda da se čas aktualne koalicije izteka in hišica iz kart sesuva. Seveda je njegova SDS programsko in kadrovsko pripravljena na naslednji vladni mandat in se odkrito veseli oblasti.

Ko Janša omenja ustavno večino razuma, dejansko ponavlja samega sebe. Januarja 2012 je nastala »Koalicija 50+«, ki jo je že takrat poimenoval za »koalicijo razuma za izhod iz krize«. Številka se nanaša na večino v parlamentu, ki jo, bodi povedano mimogrede, Golob že ima. Predsednica in predsedniki SDS, DLGV, SLS, DeSUS in NSi so takrat slovesno podpisali koalicijsko pogodbo o sodelovanju v njegovi vladi za mandat 2012-2015.

V SDS so ji dejali še »protikrizna koalicija razuma« in pribili, da se ne bodo obremenjevali z različnimi ideološkimi oznakami. Janši potemtakem beseda »razum« očitno predstavlja nekakšen označevalec za neideološko povezovanje. Kar je njegova običajna strategija, s katero nas prepričuje, da je povezovalen politik brez zamer.

Učitelj in učenec: primer Logar

V zadnjem intervjuju za Večer je Anže Logar kot nov up slovenske desnice pod krinko sredinskosti nehote nakazal, kdo je njegov tutor. Poglejmo si, kakšen jezik je uporabil: »Sem zmeren desnosredinski politik, ne maram ne leve ne desne skrajnosti. Prepričan sem, da je večina zdravega razuma v širokem polju blizu sredine.«

Ne le, da je razum njegova deviza, stavi tudi na volilno telo, ki ga menda poseduje: »Programsko naslavljamo zadovoljivo velik prostor, ki ostaja nenagovorjen. Podpirajo nas ljudje, ki prisegajo na zdrav razum in so siti politične demagogije ter medsebojnih obračunavanj.« Kasneje je nadaljeval v istem tonu: »To so samo nekatera področja, kjer z upoštevanjem zdravega razuma relativno hitro dosežeš rezultate«.

Bližino učitelja in njegovega učenca najlažje prepoznaš po njuni govorici; Janša in Logar z njo dokazujeta, da uporabljata isti jezik in iste koncepte. Zdaj sta istočasno posvojila pojem razuma, pred tem ideologem sproščenosti.

Propagandistični iracionalizmi in populistična retorika onstran razumnega postanejo tem bolj nevarni, ko si politiki nesramno prisvojijo še razumskost. Si predstavljamo, da se Trump s povprečjem 30.000 laži na mandat razglasi za največjega resnicoljubneža na svetu?

Pervertirana logika

Pri Janši je zelo značilno obljubljena neideološkost vedno v funkciji maksimalne ideologizacije. Se pravi: obljubite, da vas ideologija ne zanima, ampak ravno ta gesta je obarvana ideološko. Tovrstna pervertirana logika značilno spremlja njegovo retoriko celotno kariero. Ne le, da je razum, angleški common sense, obtežen s pristranskim pogledom in nas zapelje na napačno pot sklicevanja na »kmečko pamet«, obdano z osebnimi izkušnjami in neskončnim sklicevanjem na široko ljudsko prakso, ampak je pri populističnih voditeljih, kot sta Janša in Trump, slavljenje zdravega razuma posredno namenjeno napadu na strokovna znanja in privrženost dokazom.

Vpeljana retorična gesta je zato v funkciji moralnega ločevanja med pokvarjeno elito, ki jo tvorijo ljudje domnevno slabega značaja, ki se sklicujejo na stroko in svoja znanja, ter »čistimi« malimi ljudmi, ki pa imajo prave vrednote in – zdrav razum. Podobno se nato očita politični opoziciji ali vladi, če si pač opozicijski voditelj – da je elita na oblasti odtujena in jo je zapustil razum, ki ga krvavo potrebujemo.

Razum ni racionalnost

Nekatere raziskave so celo pokazale, da bolj kot človek zaupa zdravemu razumu, večja bo tudi verjetnost, da se moti. Da so npr. napačnim informacijam o COVID-19 in volitvah najbolj verjeli tisti, ki so bolj zaupali intuiciji in čustvom ter manj dokazom in podatkom, je že na široko znano, velja pa tudi, da bolj kot volilno telo podpira Trumpa, bolj ceni intuicijo in čustva, hkrati pa zavrača dokaze. Zato si pod »zdravim razumom« ne smemo predstavljati kakšne posebne privrženosti racionalnosti.

Skrivanje za ideologijo razuma in zdrave pameti se kaže kot populistična gesta. Če pa je pri Trumpu njegov populizem splošno sprejeta diagnoza, v nekaj desetletjih pri Janši glede tega nismo napredovali nikamor. Kar lahko storijo mednarodni mediji, domačim novinarjem večinoma ne uspeva: šefa SDS nikakor ne opisujejo kot populista. Enigma, na katero ne znam odgovoriti že kar desetletje ali več.

Mi razumni, vi ne

Sklicevanje na razum je pač uspešno orodje manipulacije, s katero si pamet ne le prisvojiš (v smislu, da smo »mi« razumni, »vi« pa ne), ampak se skozi njo poenostavlja kompleksne družbene fenomene in razlage za njih. Strategija uzurpacije zdrave pameti in razuma nato služi za obračun s političnimi nasprotniki in pojasnili strokovnjakov, ki bodo obveljali za odtujene od menda »resničnih« težav v družbeni realnosti.

Z uzurpacijo razumnosti pa se nevarno zožuje prostor tudi za argumentirani diskurz, ki bi moral biti v temelju deliberativne demokracije, saj so nasprotniki vnaprej stigmatizirani kot premalo razumni. Intelektualci in znanstveniki bi seveda morali prvi protestirati. Kot največkrat, se to pri nas ne dogaja.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**