Pomanjkanje vode, enakost spolov in človeška odpornost

Razstava Aide Muluneh v ospredje postavlja ključna vprašanja

V Galeriji Jakopič je do 1. junija na ogled razstava sodobne etiopske fotografinje Aide Muluneh z naslovom Na robu pretekle prihodnosti. Z afriškimi simboli, vzorci in primarnimi barvami v ospredje postavlja ključna vprašanja, kot so pomanjkanje vode, enakost spolov ter lakoto in posledice vojn, obenem pa osmišlja vizualni jezik Afrike. Razstava je nastala v produkciji Fotografie Forum Frankfurt (FFF). Kuratorki: Celina Lunsford in Andrea Horvay (FFF).

Fotografije  so polne simbolike, živahnih barv in drznih vzorcev, težijo k refleksiji in ozaveščanju. Fotografinja skozi izjemen vizualni jezik v svojih delih v ospredje postavlja pereče globalne teme, kot so neenakost dostopanja do vode, hrane ali izobraževanja ter zloraba moči, hkrati pa se zavzema za krepitev vloge žensk. 

"Dela Aïde Muluneh so dokaz preobrazbene moči fotografije, ki izziva ustaljene narative, spodbuja radovednost in ponuja navdih za spremembe. Njena razstava Na robu pretekle prihodnosti raziskuje ključna vprašanja, kot so pomanjkanje vode, enakost spolov in človeška odpornost, obenem pa na novo osmišlja vizualni jezik Afrike. Razstava predstavlja izjemno izrazno moč umetnice ter hkrati pripomore k uresničevanju prizadevanj Galerije Jakopič za krepitev zavedanja o družbenem pomenu fotografije in o vrednosti skupnosti ter za spoznavanje izjemnega ustvarjalnega potenciala nam manj znanih geografskih področij," so zapisali v Galeriji Jakopič.

Razstava predstavlja najizrazitejše serije Aïde Muluneh iz zadnjega desetletja. Življenje vode (2018) skozi mogočne portrete osvetljuje vpliv pomanjkanja vode na ženske v ruralni Etiopiji. Serija, posneta v surovi pokrajini Dalola, simbolno poudarja breme omejenega dostopa do vode ter njegove posledice za zdravje, izobraževanje in možnosti opolnomočenja.

Spomin na upanje (2017) raziskuje krhkost upanja – v svetu, kjer pasivnost podpira nevednost in pohlep – skozi refleksijo naše družbene odgovornosti, brezbrižnosti in nujnosti soočanja z resničnostjo, ki jo vse preradi prezremo. V seriji Svet je 9 (2016) Aïda razmišlja o nepredvidljivosti življenja in o človeškem iskanju ravnotežja sredi nepopolnosti. Ta dela raziskujejo univerzalne teme ljubezni, identitete in odpornosti, pri čemer z nadrealističnimi ozadji in močnimi simboli postavljajo provokativna vprašanja o našem obstoju. Serija Pot slave (2020), ustvarjena za Nobelov center za mir, preučuje uporabo lakote kot orožja vojne. Te pretresljive fotografije razkrivajo človeško ceno političnih agend in poudarjajo odpornost tistih, ki so ujeti v vrtince sistematičnega zatiranja.

V seriji Oddaljeni pogled (2017) reinterpretira arhivske fotografije etiopskih in eritrejskih žensk, ki so jih v kolonialnem obdobju posneli tuji fotografi, pri čemer raziskuje komodifikacijo in objektifikacijo temnopoltega ženskega telesa. Z vračanjem teh upodobitev v naše vidno polje spodbuja premislek o sodobnih predstavah, ki zadevajo afriško žensko, in njihovem globalnem odmevu. Umetnica črpa navdih tudi iz poezije, denimo iz pesmi Žensko delo Maye Angelou (serija Življenje vode) in 'Upanje' je stvar s peresi Emily Dickinson (serija Visoko leteča krila).

Ob razstavi so v Fotografie Forum Frankfurt (FFF) pripravili revialno izdajo, ki vključuje besedilo kuratorke Celine Lunsford, Aïdine lastne opise predstavljenih serij in številne reprodukcije njenih fotografij.