Samomor združene Evrope

V svoji zadnji kolumni „Samomor združene Evrope“ (Mladina, 21.2.2025) se je dr. Vlado Miheljak vprašal, če sem slovenski veleposlanik pri Natu ali Natov veleposlanik v Sloveniji. Odgovor je ne eno ne drugo. Sem slovenski veleposlanik v Severnoatlantskem svetu. Kot članica zavezništva je namreč Slovenija sestavni del njegovega kolektivnega vodstva, kar v praksi pomeni, da njeno predstavništvo na sedežu Nata o prihodu novega veleposlanika samo obvesti ostale zavezniške delegacije in sekretariat po zaščiteni notranji komunikaciji. Datum in ura tega sporočila predstavlja preseanso. Eventualna vročitev poverilnic, če sploh, je zato izključno stvar diplomatske kurtoazije.

Povsem drugače pa je z veleposlanikom pri Natu, saj gre za predstavnika partnerske oz. nezavezniške države. Ta mora namreč predhodno zaprositi za agreman celotni Severnoatlantski svet, ki ga podeli samo v primeru konsenza med vsemi zavezniškimi državami. Če postopek ni prekinjen, poverilnice novega veleposlanika pri Natu v imenu celotnega Severnoatlantskega sveta sprejme generalni sekretar zavezništva. Razloček je pomemben, ker tudi v praksi nazorno ponazarja, kaj je mišljeno s frazo „mi smo Nato“. Dejansko smo. Dobesedno. Zato tudi ne more biti Natovega veleposlanika v Sloveniji, saj gre za našo lastno organizacijo, ki se ne more zastopati sama pri sebi.

Navedeno izpostavljam zato, ker se o Natu pogosto govori brez pravega razumevanja zavezništva in njegovega delovanja. Tisti, ki ga črtijo, ga ponavadi iz napačnih razlogov, tako kot tudi tisti, ki ga idealizirajo. Dejansko pa gre predvsem za organizacijo, ki je najbolj izpopolnila sodelovanje med suverenimi državami na področju, ki je za njih najbolj občutljivo, in sicer na področju obrambe, in s tem v marsičem prispevala k normalizaciji njihovih medsebojnih odnosov, še posebej znotraj „združene Evrope“. Kot takšen nam je Nato nedvomno v interesu, zaradi česar bi bilo dobro, če bi se o njem razpravljalo malo bolj „ad rem“ in malo manj „ad hominem“ kot nazadnje dr. Miheljak.

S spoštovanjem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.