Predsednik $Trump

Na koncu je bil na boljšem spet Donald Trump. Le tri dni pred nastopom mandata je 47. predsednik Združenih držav Amerike predstavil svojo spletno valuto, tako imenovani meme kovanec z imenom $trump.

Na uradni spletni strani so Trumpovi žetoni ozaljšani s predsednikovo sličico in pozivom: »Bojuj se! Bojuj se! Bojuj se!« Takšni meme kovanci so orodje za divje špekulativne posle, pri katerih neredko največ dobi izdajatelj teh neresnih valut. Sam kovanec nima inherentne vrednosti – izum, kot naročen za Trumpa.

Tečaj po njem poimenovane »valute« je na vrhuncu dosegel skoraj 75 dolarjev in takrat je vrednost celotne izdaje presegla 14,5 milijarde dolarjev. Špekulanti so visoki tečaj izkoristili za prodajo, na škodo vlagateljev, ki so vskočili pozneje. Vrednost žetonov je nato upadla na le komaj 17 dolarjev, zdaj znaša okrog 13 dolarjev. Po preračunih analitičnega podjetja Chainalysis so vlagatelji izgubili najmanj dve milijardi dolarjev, Trumpu in partnerjem pa je pripadlo skoraj sto milijonov dolarjev provizije.

Kot pridobljeno, tako izgubljeno. Ameriški nadzorniki so pod Trumpovim predhodnikom Joejem Bidnom poskušali krotiti kriptovalutno panogo, novi predsednik pa sam služi v njej. Že med predvolilnim bojem se je razglasil za prvega kriptopredsednika in s tem podpihoval vzdušje zlate mrzlice. Zaradi navdušenja je še pred samo Trumpovo prisego tečaj najstarejše in najpomembnejše kriptovalute bitcoin poskočil nad sto tisoč dolarjev.

Trump hoče iz ZDA narediti kriptoprestolnico planeta in bitcoinsko velesilo. Obljublja, da bodo predpise pripravili ljudje, ki obožujejo to panogo, kar pri evropskih ponudnikih kriptovalut zbuja upe na razcvet – in privablja kritike na plano. Bojijo se, da bi povezovanje nihajočih kriptovalut s tradicionalnim bančnim sektorjem lahko povzročilo novo finančno krizo.

Veliko je odprtih vprašanj. Če bo država v prihodnje res kopičila bitcoine, kot upajo navdušenci nad to valuto, kaj to pomeni za naš denar? Sta vzpon in padec žetona $trump le uvod v to, kar pod Trumpom grozi celotni kriptovalutni panogi – najprej bo zaradi Trumpa doživela pomp, nato pa prav tako zaradi njega trdo pristala na tleh?

Trumpova ljubezen do kriptovalut ni naključna. Panoga je predvolilni boj podprla z višjimi zneski od vseh drugih. Samo politični akcijski odbor Fairshake, ki ga financira kriptovalutna panoga, mu je naklonil več kot 200 milijonov dolarjev.

Trump je prvi voditelj države, ki je uvedel lastno kriptovaluto in s tem poskrbel za neslaven precedenčni primer. Ameriški predsednik vlaga v vrednostno sredstvo, ki ga regulira njegova vlada in ga lahko kadarkoli proda ter unovči. Pa čeprav na spletni strani piše, da Trumpova valuta ni naložba, temveč odraz podpore.

Anthony Scaramucci, Trumpov nekdanji tiskovni predstavnik, kljub temu verjame v razcvet kriptopanoge pod njegovim predsedovanjem, njegov žeton pa označuje za nujno zlo. »Takšen je pač Donald Trump,« je povedal na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. In ponudil kulinarično primerjavo: »Če izvoliš Trumpa, dobiš celo enčilado.« Torej tudi tisto, kar ti ne diši preveč.

Poleg tega je Trump pomilostil obsojenega kriminalca iz kriptokrogov, da bi se volivcem iz libertarnega tabora oddolžil za podporo.

Že med predvolilnim bojem je libertarnim volivcem obljubil, da bo v primeru zmage pomilostil Rossa Ulbrichta, ustanovitelja Silk Road, zloglasne tržnice za mamila na temnem spletu. Občinstvo, v katerem so številni vihteli napise Free Ross (Osvobodite Rossa), je navdušeno tulilo.

Ulbricht pri številnih libertarcih in privržencih bitcoinov velja za kultno osebnost. Silk Road spada med prve tržnice, na katerih je bilo mogoče plačevati izključno z bitcoini. Ko ga je FBI leta 2013 prijel, so preiskovalci na njegovem računalniku zasegli 144.000 bitcoinov, ki so bili takrat vredni okrog 18,3 milijona dolarjev, danes pa bi zanje iztržil okoli 14 milijard. V postopku so mu poleg preprodaje mamil očitali tudi, da je najel poklicnega morilca, ki naj bi utišal nasprotnike. Ameriško sodišče ga je leta 2015 obsodilo na dve dosmrtni zaporni kazni plus dodatnih 40 let zapora.

Trump je le nekaj dni po prisegi izpolnil obljubo in Ulbrichta pomilostil po komaj 11 letih zapora. Trump je komentiral, da se je s pomilostitvijo poklonil Ulbrichtovi materi in libertarnemu gibanju, ki ga je tako srčno podprlo.

Pod Trumpovim predhodnikom so finančni nadzorniki sicer prvič v zgodovini dovolili trgovanje s tako imenovanimi indeksnimi skladi za bitcoin in tako povečali ugled kriptovalut, da so postale te zanimive tudi za zadržane vlagatelje. Vendar so oblasti hkrati poskušale ločiti kriptovalutno panogo in Wall Street. Vplivna vladna agencija, Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (Federal deposit insurance corporation, FDIC), je banke pozvala, naj zamrznejo kriptovalutne načrte.

Odlok predvideva sklic delovne skupine, ki bo preverjala vzpostavitev državnih kriptovalutnih rezerv. V njih bodo na primer kriptovalute, ki so jih ameriške oblasti zasegle zaradi protizakonitih dejavnosti. Bitcoin in sorodni žetoni bi lahko postali del državnih rezerv. Ameriška država bi kriptovalute, ki slovijo po ogromnih nihanjih vrednosti, vključila v svoje bilance, kar bo še dodatni prodajni argument v tej panogi.

Pravila se bodo zrahljala. Doslej so morale banke kriptovalutne vloge svojih strank podpreti z zavarovanji, zdaj pa je komisija za nadzor nad ameriško borzo ta ukrep preklicala, s čimer se na Wall Streetu zbuja upanje, da se bo ta lahko vidneje vpletel v kriptovalutne posle.

Vlagatelji v valuto $trump so izgubili najmanj dve milijardi dolarjev, Trumpu in partnerjem pa je pripadlo skoraj sto milijonov dolarjev provizije.

Trumpova ljubezen do kriptovalut ni naključna. Panoga je predvolilni boj podprla z višjimi zneski od vseh drugih. Samo politični akcijski odbor Fairshake, ki ga financira kriptovalutna panoga, mu je naklonil več kot 200 milijonov dolarjev.

Panoga je Trumpovo prisego proslavila na tako imenovanem kriptobalu. Vstopnice naj bi po poročanju medijev stale od 2500 do 100.000 dolarjev, glasbo je vrtel nihče drug kot reper Snoop Dog. »Terorja nad kriptovalutami je konec,« je oznanil »kriptocar« Sacks.

Njegova kriptovalutam naklonjena politika zbuja upe tudi v Evropi. Med tistimi, ki bi jim razcvet koristil, je tudi Avstrijec Eric Demuth, ladijski mehanik, znan pa predvsem kot ustanovitelj in direktor posredniške hiše za kriptovalute Bitpanda. Napovedal je boj z ameriškim tekmecem Coinbase, čemur bo namenil veliko oglaševalskega denarja. Bitpanda namreč sponzorira prenose ameriške nogometne lige NFL na nemški televiziji, oglašuje pa se s teniškim zvezdnikom Alexsandrom Zverevom in nogometaši bavarskega kluba Bayern München.

A Demuth je nedavno zbudil pozornost z milijonsko donacijo štirim strankam. Nemška Krščanskodemokratska unija, Socialdemokratska stranka Nemčije in Stranka svobodnih demokratov naj bi vsaka dobile po pol milijona evrov, četrt milijona pa Krščanska unija. Uradno naj bi bil to »znak podpore demokraciji«, je pojasnil Demuth. Ali pa gre kljub vsemu morda za lobiranje za zakonodajo, naklonjeno kriptovalutam?

Marcel Fratzscher, predsednik nemškega instituta za gospodarske raziskave, je zelo kritičen do poskusov kriptovalutnih lobijev, da bi vplivali na politiko v Evropi in ZDA. »To je nevarna zmota. Lobi, ki je na račun skupnosti zaslužil zelo veliko denarja, zdaj ta kapital izrablja, da bi si priboril dodatne ugodnosti,« je opozoril ekonomist. »Prihodnja nemška vlada ne sme podleči tej skušnjavi.«

Do kriptovalut je že leta kritičen. »Navsezadnje je to nekakšen piramidni sistem, pri katerem peščica ljudi beleži visok dobiček na račun tistih, ki se trgu pridružijo pozneje.« Opozarja pred posledicami preveč sproščene zakonodaje. Fratzscher se boji, da bi finančne ustanove drugo za drugo kot med epidemijo doletele neugodne posledice zaradi tesnejše povezave med kriptovalutami in tradicionalnim finančnim sistemom.

»Ne potrebujemo kriptovalutam naklonjene zakonodaje, temveč učinkovite predpise,« je poudaril Fratzscher. »V nasprotnem primeru bi kriptovalute lahko sprožile naslednjo finančno krizo.«

V panogi je medtem počil že naslednji balon, in sicer so tla pod nogami izgubili kupci kriptovalute $libra. K njeni priljubljenosti ni pripomogel Trump, temveč eden njegovih zaveznikov, sporni argentinski predsednik Javier Milei, ki je na omrežju X objavil povezavo do tega projekta kot obetavnega gonila argentinskega gospodarstva. Ko se je tečaj po objavi dvignil, so se prvi vlagatelji lahko veselili dobička, a zelo kmalu žeton ni bil več vreden piškavega oreha.

Milei je po nekaj urah svojo objavo izbrisal. Kdor jo je upošteval in kupil valuto, naj to pripiše lastni nepremišljenosti, je povedal na argentinski televiziji.

»Tisti, ki so se prostovoljno odločili, so dobro vedeli, v kaj se spuščajo.« 

© 2025 Der Spiegel