Etapna zmaga lobistov

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je delovala kot odločna voditeljica, ko je prejšnji četrtek gostila direktorje avtomobilskih tovarn. Povedala je, da bo komisija hitro ukrepala.

Je kriznih razmer s tem konec?

Tako preprosto vendarle ne bo šlo, saj to preprečujejo zapletene poti odločanja v Evropski uniji. A očitno se je predsednica komisije že odločila, da bo večinoma ustregla avtomobilski panogi, čeprav s tem hkrati tvega, da bodo proizvajalci popustili v prizadevanjih za ogljično nevtralnost.

Avtomobilska industrija trpi. Promet se zmanjšuje, prehod na električno energijo zaostaja za načrti. Grozijo kazenske dajatve zaradi nedoseženih ciljev glede izpustov ogljikovega dioksida. Kitajska napada z ugodnimi električnimi avtomobili in zdaj prihajajo še dodatne carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

To je pravi trenutek za lobiste. Takt daje Eckart von Klaeden, glavni lobist Mercedes-Benza in nekoč minister v kanclerskem uradu Angele Merkel. Dva dni pred sestankom vodilnih iz avtomobilske panoge v Bruslju je kramljal v ožjem krogu deželnega predstavništva Baden-Württemberga in poudaril, da podnebnih ciljev s sedanjo evropsko politiko ne bo mogoče doseči: »Smer mora v prihodnje narekovati trg, ne kazni.« Zeleni dogovor, po katerem naj bi EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna, je treba dopolniti.

Mercedes si ne želi nazaj v preteklost in cilj še vedno ostaja razogljičenje mobilnosti, trdi Klaeden. A ravno zato, ker je jasno, da je prihodnost električna, bi se lahko odpovedali kaznim. Zakonska ureditev bi morala biti dolgoročno zastavljena dovolj široko, da bi tudi v prihodnje dopuščala priključna hibridna vozila in vozila s podaljševalnikom dosega, je poudaril Mercedesov lobist.

Podaljševalnik dosega je majhen motor z notranjim zgorevanjem, ki do prihoda do prave električne polnilnice polni baterijo električnega avtomobila kot z generatorjem. Vozila s to tehnologijo skupaj s priključnimi hibridi, ki motorje z notranjim zgorevanjem kombinirajo z električnim pogonom, sestavljajo petino na Kitajskem prodanih avtomobilov.

Nemško združenje avtomobilske industrije zahteva večjo vlogo priključnih hibridov tudi po letu 2035, kar učinkuje kot preklic že napovedane prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem po letu 2035.

Lobistom očitno uspeva. Iz pogajalskih krogov je slišati, da predstavniki EU po novem ne izključujejo možnosti prodaje novih priključnih hibridov po letu 2035. Proizvajalci so doslej morali spoštovati mejne vrednosti ogljikovega dioksida, določene za njihove flote; če jih presežejo, morajo plačati kazni. Letos se ti pogoji občutno zaostrujejo, zato jih na primer Volkswagnu pa še komu najbrž ne bo uspelo izpolniti. EU bi kazni lahko odložila. Tako bi preprečila, da bi morala avtomobilska panoga kupovati ogljične certifikate ravno pri Tesli, katere direktor Elon

Musk podpira skrajno desne evropske stranke. A s takšnim ukrepom bi tudi zelo upočasnila prehod na elektriko.

Celo direktor BMW Oliver Zipse danes govori drugače kot nekoč. Njegova tovarna je na dobri poti, da doseže cilje za celotno floto. A Zipseja bolj kot ogljični odtis skrbi Trump. V Bruslju je predlagal, naj bi evropske uvozne carine za vozila iz Združenih držav Amerike zmanjšali z desetih odstotkov na poltretji odstotek in tako morda preprečili, da bi Trump uresničil grožnjo. Za evropski avtomobilski izvoz namreč na ameriški meji za zdaj zaračunavajo le 2,5-odstotno carino. Takšna ureditev bi pomagala BMW in Mercedesu, saj veliko proizvajata v ZDA in vozila od tam izvažata tudi v Evropo.

Popuščanje bi pomenilo slabo novico za kupce električnih vozil. Če nad proizvajalci ne bo več visel meč kazni, bi lahko ohranili visoke cene, to pa je glavni razlog za manjšo prodajo. Ponudba električnih avtomobilov, dosegljivih za najširši krog kupcev, je preprosto premajhna. Volkswagen bo na primer ID.2, nekakšnega električnega pola, ponudil šele prihodnje leto. Renault, Citroen in kitajski Leapmotor, ki na evropskem trgu nastopa v navezi s koncernom Stellantis, pa so modele po 25 tisoč evrov in manj že začeli prodajati.

Volkswagen je dokaz, da žuganje s kaznimi deluje. ID.3, ki so ga nekoč slavili kot golfa električne dobe, je prav zdaj v nekajtedenski akcijski prodaji na lizing cenejši od izvirnega modela s klasičnim motorjem. 

© 2025 Der Spiegel