»Tveganje za vojno v Evropi ni bilo še nikoli tako veliko«

Nevarnost širjenja konflikta

Velika Britanija in Francija nista sprejeli dogovora o predlogu delne prekinitve ognja v Ukrajini, poudarjajo v britanski vladi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč v nedeljo dejal, da bosta državi skupaj predlagali enomesečno premirje, ki bi zajemalo vojaško delovanje v zraku, na morju in energetski infrastrukturi.

Macron je načrt prekinitve ognja v nedeljo orisal v pogovoru za francoski časnik Le Figaro, potem ko se je udeležil Ukrajini posvečenega vrha več evropskih in drugih voditeljev v Londonu.

Kot je dejal, Francija in Velika Britanija predlagata enomesečno prekinitev ognja v Ukrajini "v zraku, na morju in na energetski infrastrukturi". Ne bi pa tovrstna prekinitev po njegovih besedah zaenkrat vključevala spopadov na tleh, češ da bi bilo glede na velikost fronte zelo težko preverjati njeno uresničevanje.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je danes menil, da bi s tovrstnim korakom preizkusili pripravljenost Rusije na dejansko končanje vojne. "Nato pa bi se začela prava mirovna pogajanja. Hočemo trden mir in trajen mir," je dejal za francoski radio France Inter.

V Londonu so danes zanikali, da bi državi dosegli dogovor o tovrstnem predlogu.

"Tveganje za vojno v Evropi, v Evropski uniji ni bilo še nikoli tako veliko (...) frontna linija se nam vedno bolj približuje."

Jean-Noel Barrot,
francoski zunanji minister

"Nobenega dogovora ni bilo o tem, kako naj bi bila videti prekinitev ognja," je za radio Times Radio dejal za oborožene sile pristojen državni sekretar na obrambnem ministrstvu Luke Pollard. Je pa potrdil, da skupaj s Francijo in evropskimi zavezniki sodelujejo pri iskanju poti do trajnega miru v Ukrajini.

Še en neimenovani predstavnik britanske vlade je prav tako zanikal dogovor o enomesečnem premirju, obenem pa dodal, da je na mizi več možnosti, o katerih se pogovarjajo z ameriškimi in evropskimi partnerji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Britanski premier Keir Starmer je pred tem v nedeljo gostil vrh, posvečen Ukrajini, na katerem so v luči vse večjih napetosti v transatlantskih odnosih glede te teme iskali skupno stališče in pot naprej.

Dogovorili so se o načrtu v štirih točkah, ki med drugim predvideva nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in ekonomskega pritiska na Rusijo. Poudarili so nujnost udeležbe Ukrajine na kakršnihkoli mirovnih pogovorih, trajen mir pa mora zagotoviti suverenost in varnost države.

V primeru dogovora bi bilo glede na načrt treba okrepiti obrambne zmogljivosti Ukrajine, da bi tako odvrnila morebitne bodoče invazije. Dogovorili so se tudi za oblikovanje t. i. koalicije voljnih, ki bi branila uresničevanje dogovora in zagotavljala mir.

Barrot je danes tudi poudaril pomen vloge ZDA, ki da morajo ruskega predsednika Vladimirja Putina spraviti za pogajalsko mizo. Priznal je nevarnost širjenja konflikta. "Tveganje za vojno v Evropi, v Evropski uniji ni bilo še nikoli tako veliko (...) frontna linija se nam vedno bolj približuje," je posvaril.

1RW6-wP0F44

lw_FEyGgYZI