Promet v hrvaških trgovinah se je povečal kljub množičnim bojkotom 

Na Hrvaškem so januarja izdali 172,5 milijona računov ali za okoli štiri milijone več kot lani

Število davčno potrjenih izdanih računov na Hrvaškem je bilo januarja za 2,34 odstotka večje kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki hrvaške davčne uprave. Skupna vrednost računov se je v primerjavi z januarjem lani povečala za 10,03 odstotka. Promet v trgovinah se je tako povečal kljub množičnim bojkotom trgovin.

Na Hrvaškem so januarja po podatkih davčne uprave, ki jih navaja hrvaški poslovni portal Lider, izdali 172,5 milijona računov ali za okoli štiri milijone več kot lani. Njihova skupna vrednost je znašala 2,83 milijarde evrov, medtem ko je lani znašala skoraj 23,58 milijarde evrov.

Na Hrvaškem je januarja in februarja v znak protesta zaradi visokih cen potekalo več enodnevnih splošnih bojkotov trgovin, ob tem pa so potekali tudi enotedenski bojkoti posameznih trgovskih družb. Bojkoti trgovin so so se nato razširili tudi v Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo, Srbijo in Bolgarijo, pozivi so se pojavili tudi v Romuniji.

"Ozavestili smo moč, ki jo ima vsak od nas v sebi. Številni so spremenili svoje navade. Manj je impulzivnega nakupovanja. Primerjate cene. Načrtujete svoje nakupe."

Potrošniška platforma bojkotov Halo, inspektore

V platformi Halo, inspektore, ki je na Hrvaškem organizirala bojkote, so sredi minulega meseca ocenili, da so trgovci zaradi njih izgubili več kot 100 milijonov evrov.

Potrošniška platforma bojkotov glede na zadnje obvestilo v prihodnjih tednih ne bo organizirala. V nedeljo so se na družbenem omrežju Facebook namreč zahvalili vsem, ki so sodelovali v bojkotih, ter poudarili, da bojkot ni izginil, se bodo morali pa odslej glede njih odločiti potrošniki sami. "Ozavestili smo moč, ki jo ima vsak od nas v sebi. Številni so spremenili svoje navade. Manj je impulzivnega nakupovanja. Primerjate cene. Načrtujete svoje nakupe," so dodali.

Letna rast cen življenjskih potrebščin, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), ki se uporablja za primerjave v EU, je bila januarja v območju evra pri 2,5 odstotka. Na Hrvaškem je bila medtem petodstotna in s tem najvišja med vsemi državami s skupno evropsko valuto.