Proteinski valjčki

Leskovački dvor – Pr’ Bracotu
Dunajska 57, Ljubljana
Tel.: 070 345 700
Braco od ponedeljka do sobote peče od 9. do 22. ure, ob nedeljah pa začne dve uri kasneje.

Ambient:
nekaj mizic je na zunanjem ganku, notranji plac je jugonostalgična stvaštarnica s štirimi mizami in turbo muziko

Napitki:
točeni union, piksne jelena in laškega; refošk, malvazija, cviček, preparfumirana dunja in krasna šljiva

Vegetacija:
šobska, kislo zelje, pečena paprika, zelenjava na žaru

Dostopnost:
parkiranje kje okoli Dunajske; smotrneje je uporabiti LPP ali kolo

Fino:
vse sorte čevapčičev
celostni vtis

Ne tako fino:
prebranec

Male porcije čevapov stanejo od 7,9 do 10 (velike od 10 do 13), ražnjiči 11, polnjena vešalica 13, šobska solata 4,8, prebranec, kislo zelje in pečena paprika 4,5, kepica kajmaka in urnebesa pa 2,8 evra.

»Super zamisel, da o prihrankih za potne stroške sploh ne govorim! Pejte!« se je predsedujoči Konzumovega planerskega plenuma razveselil predloga o inšpektorski preverki naši centrali najbližjega prehranskega lokala. Njegovo na Dunajsko cesto obrnjeno obličje zaradi živo rdečega unionsko-kokakolastega znamčenja deluje kričavo, ko mimo ganka stopite v notranjo izbo, pa se hipoma znajdete na čisto drugi časovno-prostorski premici kot preostala gostinska Ljubljana leta 2025. Pod navijaškimi šali, starimi flašami, fotkami, tablami, kipci in šport TV-jem stoji štiri ali pet miz, za njimi pa je toliko sproščenosti in iskreno uživaških likov, da mi moraš, dragi čitatelj, pred nadaljevanjem branja obljubiti, da boš Leskovački dvor omenjal le preverjenim likom, ki po bourdainovsko cenijo nepotvorjeno ljudskost in se bodo znali pri Bracotu temu primerno vesti.

Zaradi majhnosti je rezervacija kar priporočljiva, a ne bodi siten, če boš s piksno jelena pred sabo moral počakati, da si predhodniki za tvojo mizo v miru zavijejo čevape za domov. Ko boš tam, ne sitnari zaradi turbo muzike na ozvočenju, in ko prideš domov, ne vihaj nosu zaradi z vonjem po oštariji prežetih oblek. Predvsem pa se ne spakuj nad dejstvom, da Braco robo prži na s plinom ogrevani plošči in ne nad žerjavico. Model namreč obvlada. Že regularni leskovački čevapčići so super – sočni, aromatični, nič gumasti – ko pa nanje aplicira nadgradnje, jih spiralasto ovije v slanino, jih prešpika z nadrobljenim mladim sirom ali sesekljano čebulo in pikantno suho papriko, je pa sploh fino in zanimivo. Pa do sočnih piščančjih ražnjičev in masterclassa z v slanino precizno ovito polnjeno belo vešalico sploh še prišli nismo.

V Leskovačkem dvoru se potrudijo tudi z dodatki: kajmak in urnebes oblikujejo v šmeki kepice, kup naribanega sira na šobski solati je puhasto zračen, glave kislega zelja narezane na ravno prav velike zalogaje in lepo začinjene s tolčeno papriko in oljem, edino razočaranje je bil prebranec: šlo je bolj ali manj za zgoščen pasulj, brez nujne zaskorjane povrhnjice. Roštiljska specializacija se kaže tudi v tem, da nimajo sladic (kar je čisto okej) in da pod večer že zmanjka dnevne čorbice (ki bi jo pa vendar radi poskusili). Pr’ Bracotu za Bežigradom je plac, kamor se je težko ne vračati: malo zaradi hrane, malo zaradi vajba, predvsem pa zaradi gazdove ljudomilosti in gostoprimstva. To naj ostane za nas, turiste pa pošiljajmo v pasti tipa Chevap house in Čewapi.