Vsak dan bi moral biti osmi marec 

Zakaj je protest ob dnevu žensk še vedno pomemben

"Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice" se glasi ime letošnjega protesta ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. Cvetlica ne bo razbremenila žensk, pravijo v študentskem Društvu Iskra in dodajajo, da bi le z družbenim preoblikovanjem reproduktivnega dela in odpravo patriarhalnih in kapitalističnih struktur lahko ustvarili resnično in enakopravno družbo, v kateri bi bili vsi spoli osvobojeni izkoriščanja in zatiranja.

Protetnice in protestniki se bodo zbrali ob 16. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zahteve, ki jih izpostavlajajo, so jasne: višje plače in izboljšanje delovnih pogojev za delavstvo v feminiziranih poklicih; trajen sistemski vir financiranja za domove za starejše; podružbljanje in samoupravljanje sistema javnih storitev; okrepitev sistema javnih vrtcev ter znižanje plačila in povečanje njihove dostopnosti.

V Društvu Iskra, ki je organizator protesta, opozarjajo: "Ženske smo tisti del družbe, za katerega je samoumevno, da opravlja skrbstveno in gospodinjsko delo. Reproduktivno delo je nevidno, prezrto, neplačano, čeprav je ključno za delovanje družbe.” Izpostavljajo podhranjenost javnega sektorja in ga želijo obraniti pred privatizacijo ter se boriti za boljše pogoje v njem. Javno dostopno zdravstvo, brezplačno izobraževanje, oskrba starejših, varstvo in vzgoja otrok delno razbremenijo ženske reproduktivnega dela. "Boj za odpravo feminiziranosti poklicev je boj za dostopne javne storitve in kvaliteno oskrbo," še dodajajo.

"Ženske smo tisti del družbe, za katerega je samoumevno, da opravlja skrbstveno in gospodinjsko delo. Reproduktivno delo je nevidno, prezrto, neplačano, čeprav je ključno za delovanje družbe."

Društvo Iskra

Protest opominja tudi na plačne verzeli med spoloma, prekarstvo in brezposelnost, ki sta po podatkih SURSA pogostejša pri ženskah, ogroženost reproduktivnih pravic, menstrulano revščino … Lanskoletni protesti so opozarjali na pobijanje in zatiranje žensk v vojni, femicidov. Po podatkih VDT RS je letno zabeleženih povprečno od pet do sedem umorov žensk, ki so posledica partnerskega nasilja ali nasilja v družini.

Zgodovina ženskih gibanj in prihodnost

Ženska gibanja, katerih zgodnji začetki segajo v razsvetljenstvo, so pripomogla k politični, ekonomski in socialni enakopravnosti žensk. Boji proti različnim oblikam neenakosti in represije so bila orodja, ki so pripomogla k enakopravnosti, a bojev še zdaleč ni konec. Osmega marca, na mednarodni dan (delovnih) žena se zato na ulicah združijo in mobilizirajo protestnice in protestniki. Porajajo pa se vprašanja, čemu se na osmi marec sploh protestira.

Ženske so si v Sloveniji (še v nekdanji socialistični Jugoslaviji) vendarle izborile volilno pravico, dostop do izobraževanja, reproduktivne pravice, vstopile na trg dela … Kljub temu nedavna omejevanja in ogrožanje reproduktivnih pravic ponekod v ZDA in na Poljskem opozarjajo, da te pravice niso samoumevne.

V članku Why Women Still Can’t Have it All (Zakaj ženske še vedno ne morejo imeti vsega) Anne Marie Slaughter izpostavlja, da morajo ženske sprejemati več kompromisov kot moški, npr. med kariero in družino. Izpostavlja, da bi delovniki zaposlenih morali biti bolj fleksibilni in se prilagajati družinam. Nekateri delodajalci že prilagajajo delovnike v bolj prijazne družinam z delom od doma, delnimi delovniki, družinske dopuste (za nego otrok ali bolnih sorodnikov) za moške in ženske. Norveška je država, ki je uvedla obvezno izkoriščanje očetovskega dopusta, da bi dosegla bolj enakopravno delitev skrbi za otroke. V Sloveniji so leta 2013 predlog za obvezen očetovski dopust umaknili, saj ni imel podpore javnosti. Podatki kažejo, da je pri nas v letu 2020 starševski dopust izrabilo zgolj 820 moških.