»Sistem sporoča, da smo ženske drugorazredne državljanke«

Protestnice so ob 8. marcu, dnevu žensk, sporočile, da nočejo cvetlic, temveč delavske pravice

Na Kongresnem trgu so se v soboto, 8. marca, ob 16. uri zbrale protestnice in protestniki, in sicer z namenom, da dnevu žensk vrnejo prvotni pomen. Začetek shoda so zbrani ovekovečili z vzklikanjem letošnjega gesla: "Nočem cvetlice, hočem delavske pravice!". Nagovorila jih je članica Društva Iskra, ki je dejala, da je cilj feminizma odprava neenakosti in izkoriščanja. Poudarila je enega od ključnih namenov protesta, ki je "boj za družbo, v kateri bo oblast v rokah delavcev, ne pa kapitalistov".

»Dovolj nam je, da garamo, sistem pa našega dela ne ceni«

Protest je opozarjal na razpad javnih storitev, pomanjkanje kadra, katastrofalne delovne pogoje, podplačanost delavk in njihovo preobremenjenost. Protestniki in protestnice so poudarili, da protest razumejo kot boj za sistemske spremembe – za boljše delovne pogoje, dostopno in kakovostno javno zdravstvo, vrtce, šole, fakultete ter neprofitna stanovanja.

"Dovolj nam je, da me garamo, sistem pa našega dela ne ceni. Dovolj nam je, da država na prvo mesto daje interese kapitala, ne pa nas, delovnih ljudi! Zahtevamo javne storitve po meri delovnih ljudi, ne pa kapitala!"

Iva Mandarić,
študentka

Apel je nadaljevala Iva Mandarić, študentka socialnega dela, ki je med prakso na lastni koži občutila slabe delovne pogoje v domovih za starejše občane, šolah in centrih za socialno delo. "Zakaj so ravno te storitve podplačane in podfinancirane? Zakaj država vedno najde denar za nakup orožja, za javne storitve pa ne? Zakaj je skrb za starejše, za otroke, za šibkejše manj vredna, manj pomembna" se je spraševala in nadaljevala: "Dovolj nam je, da me garamo, sistem pa našega dela ne ceni. Dovolj nam je, da država na prvo mesto daje interese kapitala, ne pa nas, delovnih ljudi! Zahtevamo javne storitve po meri delovnih ljudi, ne pa kapitala!"

»Mednarodni dan žensk v Gazi je grenko-sladka priložnost«

"Pojmo brez strahu" pa se je glasilo sporočilo pesmi, ki jo je zapel feministični pevski zbor, kateremu je sledilo branje pisma palestinske zdravstvene delavke v Gazi Amal. Pretresljiv opis stanja v Gazi je izpostavljal grozote, ki jih doživljajo tamkajšnje ženske, ki se soočajo z vdorom v zasebnost in posegom v dostojanstvo. "Mednarodni dan žensk v Gazi je grenko-sladka priložnost. Medtem ko svet praznuje napredek in dosežke, za ženske v Gazi služi kot opomin na njihove vsakodnevne težave. Nenehni genocid, uničenje in blokada so skoraj onemogočile dostop do osnovnih storitev, zaradi česar se morajo ženske boriti zdravstvo, izobraževanje, hrano in varnost," je poudarila Palestinka.

Po Slovenski cesti se je protest premaknil do Miklošičevega parka, kjer so spregovorile sindikalistke. Prebrale so govor Petre Koritnik, vzgojiteljice in sindikalistke, ki je osvetlil problem izčrpanosti, obremenjenosti s stereotipi, ki znižujejo vrednost poklica in nizkih plač vzgojiteljic, nosilk vrednot otrokom.

"Če delaš od od 7. do 3. ure, nisi dovolj zagnana delavka – če delaš nadure, si slaba mama."

Petra Koritnik,
vzgojiteljica in sindikalistka

Nadaljevala je socialna delavka Katarina Ficko Mauch, ki je opozorila na patriarhalne in redko demkratično vodene socialne institucije. "Sistem sporoča, da smo ženske drugorazredne državljanke. Da nas ni treba fer plačati. Da ne rabimo dopusta. Da je vsaka želja po počitku znak lenobe. Da je vsaka želja po napredovanju sebična, samopromotorska, antidružinska akcija. Da je prošnja za koriščenje ali izplačilo nadur nedopustna predrznost. Če delaš od od 7. do 3. ure, nisi dovolj zagnana delavka – če delaš nadure, si slaba mama. Da izkoriščaš sistem in dobroto delodajalca, če greš na bolniško ali si na negi," je dejala govorka in zaključila z mislijo, da socialno varstvo ni varno, če ni feministično.

»Seksistično nasilje je orožje patriarhata«

Zaključek prvega dela protesta se je nadaljeval na Prešernovem trgu – v spremstvu pesmi pevskega tria Ingver in gverilke, nato pa se je shod ob 19. uri preselil še v Argentinski park. Ta del je organiziral transfeministični kolektiv Sestre. Kot pravijo slednje, javni prostor in noč nista tista, ki bi nujno ogrožala varnost žensk, saj je nasilje prisotno v javnem in zasebnem prostoru ob vseh urah dneva.

"Seksistično nasilje je orožje patriarhata, spolno nasilje in posilstvo pa kot sredstvo utišanja, ponižanja, podrejanja," so sklenile Sestre.