Bojana Beović 5 let po razglasitvi epidemije / »Ljudje so si predstavljali, da bo omejevanje svobode trajalo«

Infektologinjo je k vodenju prve strokovne skupine za covid-10 povabil Janez Janša, ki je dan po razglasitvi epidemije od Marjana Šarca prevzel vodenje vlade

Pet let po razglasitvi epidemije covida-19 v Sloveniji se infektologinja Bojana Beović, vodja prve posvetovalne skupine iz tistega časa spomni velike povezanosti in organiziranosti zdravstvenega sistema. Danes je covid-19 tabu, o katerem se skorajda ne govori, je dejala. Opomnila je, da je cepljenje za ogrožene skupine še vedno priporočljivo.

V sredo bo minilo pet let od razglasitve epidemije covida-19 v Sloveniji. Beović se spominja, da so bili zdravniki, še posebej infektologi, na začetku zelo zaskrbljeni. Spremljali so razmere v Italiji, kjer so beležili veliko število okužb in smrti. Ob tem so razmišljali, kako bo lahko na take razmere odgovoril slovenski zdravstveni sistem z majhnim številom zaposlenih in majhnim številom postelj, je dejala v pogovoru za STA.

Zelo obremenjujoči so bili tudi kasnejši valovi epidemije, ko je v določenih trenutkih grozilo, da bo zmanjkalo bolnišničnih postelj. Po najhujšem scenariju, ki se v Sloveniji na srečo ni uresničil, bi bili zdravniki primorani izbirati, komu bi omogočili zdravljenje in komu ne.

"Že soočenje s tem, da se to lahko zgodi, je bila za zdravnike izjemna travma," je opisala Beović. V Sloveniji se po njenih besedah premalo zavedamo truda zdravstvenih delavcev, ki so takrat preprečili najhujši scenarij. Pomoči ventilatorjev so bili deležni vsi bolniki, ki so jo potrebovali, je poudarila. "Razmere so bile hude, a ljudem se je dalo pomagati," je dodala.

A so bili zdravstveni delavci priča tudi številnim smrtnim primerom. Spremljati bolnike, katerih zdravstveno stanje se je iz ure v uro in iz dneva v dan slabšalo, jih je zelo bremenilo, je pojasnila. Epidemija je poleg družbenih sprememb prinesla tudi spremembe v razmišljanju zdravstvenih delavcev. Ti v Sloveniji še danes čutijo pandemsko utrujenost, je ocenila.

"Razumljivo je, da želimo pozabiti slaba obdobja v življenju. A kot družba bi morali biti bolj realni, in ugotoviti, da je covid-19 bolezen, pred katero se je pametno zaščititi s cepljenjem."

Bojana Beović,
infektologinja

Infektologinjo Beović je k vodenju prve strokovne skupine za covid-10 povabil Janez Janša, ki je dan po razglasitvi epidemije od Marjana Šarca prevzel vodenje vlade. "Vprašanje je bilo tiste vrste, ki zahteva takojšen odgovor. Posvetovala sem se doma in postavila pogoj, da smem sama izbirati sodelavce, ki so se mi zdeli pomembni po stroki in po svojih izkušnjah," se spominja. Prvi člani skupine so se na njeno vabilo odzvali takoj, v nekaj urah, in se strinjali, da je treba ukrepati.

Na vprašanje, ali je politika skupini glede predlogov ukrepov puščala proste roke, je odgovorila pritrdilno. Kot težavo pa je izpostavila, da so bile informacije o novem koronavirusu zelo omejene. Časa je bilo malo, zato so bile znanstvene objave razmeroma nezanesljive. V skupini so se pri snovanju ukrepov ravnali po splošnem znanju o omejevanju in obvladovanju širjenja bolezni, manj pa po tujih praskah. V prvih tednih epidemije te namreč še niso kazale učinkov, kasneje pa se je izkazalo, da so si družbe med seboj različne.

Bi lahko ukrepe snovali bolje? Po petih letih od začetka epidemije Beović ocenjuje, da bi morali v drugem valu epidemije ukrepe sprejeti prej in jih zaostriti ter po zgledu drugih držav zaustaviti delovanje države. Žal pa ji je, da v javnosti niso večkrat poudarili, da so vsi ukrepi le začasni. "Vsaka pandemija v zgodovini je minila. Ljudje pa so si predstavljali, da bo omejevanje svobode trajalo, da gre za nek nov režim," je povedala.

Konec leta 2020 so v Slovenijo prispeli prvi odmerki cepiva proti covidu-19. Zdravstveni delavci so ob tem občutili ogromno olajšanje, med njimi je bila tudi sama. "Vsi smo se zavedali, da nas ta bolezen ogroža neposredno, tudi nas osebno in tudi naše družine, naše prijatelje," je poudarila. Se je pa že ob prihodu prvih odmerkov cepiva zavedala, da 100-odstotne precepljenosti proti covidu-19 v Sloveniji ne bo moč doseči.

V prvih mesecih je bilo povpraševanja po cepljenju veliko, cepiva pa ni bilo dovolj. Kasneje se je stanje obrnilo. 29. septembra 2021 so v Sloveniji ustavili cepljenje s cepivom Janssen. To so storili po smrti bolnice, ki je bila cepljena z vektorskim cepivom. Posvetovalna skupina za cepljenje, ki jo vodi, je že pred tem predlagala, da bi v Sloveniji prvenstveno cepili s cepivi mRNK, a se to žal ni zgodilo.

"Vprašanje je bilo tiste vrste, ki zahteva takojšen odgovor. Posvetovala sem se doma in postavila pogoj, da smem sama izbirati sodelavce, ki so se mi zdeli pomembni po stroki in po svojih izkušnjah."

Bojana Beović,
infektologinja

Vsaka izguba življenja je huda, je poudarila. Ob tem pa je opomnila, da se neželeni učinki cepljenja pokažejo šele takrat, ko je cepljenih veliko ljudi. "Če v raziskavo o učinkovitosti in varnosti cepiv vključijo nekaj 10.000 ljudi, neželene učinke, ki nastanejo pri enem bolniku na 100.000, v teh raziskavah ne vidimo," je pojasnila.

Danes so razmere povsem drugačne, resnost covida-19 se je bistveno zmanjšala. Domala vsi ljudje po svetu so bolezen bodisi preboleli bodisi bili proti njej večkrat cepljeni. Zato so resni zapleti redki, redko bolniki zbolevajo za hudimi covidnimi pljučnicami, zaradi katerih potrebujejo pomoč respiratorjev.

Kljub temu imunsko oslabelim in starejšim še vedno priporočajo cepljenje, je poudarila Beović. Opaža namreč, da so pozivi k cepljenju proti covidu-19 postali nekakšen tabu. "Razumljivo je, da želimo pozabiti slaba obdobja v življenju. A kot družba bi morali biti bolj realni, in ugotoviti, da je covid-19 bolezen, pred katero se je pametno zaščititi s cepljenjem," je dodala.

Še vedno pa se nekateri bolniki soočajo s tako imenovanim dolgim covidom. Gre za različne simptome po preboleli bolezni. Učinkovito zdravljenje tega sindroma bolnikom za zdaj še ni na voljo.