O strahu in trepetu Alenke Puhar

Zahvaljujem se Luki Volku in uredništvu Mladine, da so mi 28. februarja naklonili toliko pozornosti. Ali smem imeti manjšo pripombo na člančič o mojem strahu in trepetu?

Kot Luka Volk sem tudi sama nasprotnica dokaj razširjene navade, da se kritizira neprebrana besedila. Zato bi rada dejala, da sem na vprašanje Jožeta Možine o predlaganem medijskem zakonu res začela odgovor z »Tega zakona nisem šla brat«, vendar sem nadaljevala, da sem prebrala nekaj člankov o tem, z obsežnimi citati zakona ter precej komentarjev. V dveh mesecih, kar je bil predlog z ministrstva za kulturo poslan v javnost, je bilo za branje in poslušanje o predvidenih ukrepih veliko priložnosti. Ker sem oseba brez vpliva, me paragrafi o influencerjih ne zanimajo pretirano, uvedba inšpektorjev pa zelo. In z njimi ter osebnimi izkušnjami je povezana moja izjava o sramoti, ki jo poskuša uprizoriti Levica. Z Volkom sva celo izmenjala nekaj stavkov na to temo, recimo o kazenskem zakoniku, ki že zdaj in že dolgo sankcionira hujskanje, rasizem in podobno.

Kolikor sem lahko ugotovila, je kritikov tega predloga zakona veliko, istega zadnjega februarja, ob izidu Mladine, je postalo znano celo to, da ima vrsto resnih pripomb zakonodajno- pravna služba v državnem zboru. Res je, da velika druščina še ne pomeni, da imamo prav, čisto brez pomena pa to le ni. No, za vsak slučaj sem sklenila shraniti ta Strah in trepet, začela sem trgati list iz Mladine, ker, saj razumete, nikdar se ne ve, kaj še prav pride … V moji generaciji smo bolj naklonjeni iztrganim listom kot raztrganim hlačam … Pa sem nenadoma opazila, da na istem listu nastopa Bernard Nežmah s svojim pamfletom. In začne prav z medijskim zakonom, ki uvaja inšpektorje s pravico do brisanja spornih vsebin. Ne bi rekla, da se mu hlače tresejo od strahu, je pa proti … Glej si no, veteran Mladine na 16. strani ugovarja istemu fenomenu, iz katerega se tako norčuje mladec Mladine na 15. strani … To je pa res vredno spraviti!

Lep pozdrav.