Bo pokojninska reforma to krivico odpravila?

Slovenija je po vstopu v EU 1. maja 2004 prejela direktivo v zvezi s pokojninsko zakonodajo in se zavezala, da jo bo implementirala v svojo zakonodajo ter jo najkasneje v šestih letih tudi pričela uporabljati. Ta direktiva določa, da med odmernimi odstotki za izračun pokojnine ne sme biti nobenih razlik med ženskami in moškimi, ko je pogoj števila let delovne dobe za upokojitev med njima enak.

Slovenija je v svoji pokojninski zakonodaji različne odmerne odstotke za odmero pokojnin med moškimi in ženskami sicer uporabljala že  od začetka leta 2003 pa vse do konca leta 2022, torej kar dvajset let. Šele od 1.1.2023 enak odmerni odstotek 63,5 velja za ženske in moške, ne pa tudi za moške, ki so se upokojevali v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2022, ki so se v glavnem upokojevali po odmernem odstotku 57,25, pa tudi ne za ženske, ki so se upokojevale po nižjih odmernih odstotkih od 63,5 v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2017, za vse te moške in ženske naj bi to veljalo do njihove smrti.

Vse, kar se je pri izplačevanju pokojnin dogajalo v letih od. 1.1.2013 do 31.12.2022, je povzročil sprejem zakona ZPIZ-2 decembra 2012, ki so ga soglasno sprejeli poslanci Državnega zbora RS. Na seji je bilo šestinsedemdeset poslank in poslancev iz vseh tedanjih političnih strank. ZPIZ-2 je povzročil še večjo diskriminacijo med različnima spoloma, diskriminacijo med enakima spoloma, diskriminacijo glede na datum rojstva in tudi diskriminacijo po izobrazbi, saj je bil od 1.1.2013 uveljavljen starostni pogoj za upokojitev 65 let ali 40 let dela, ki pa ga ženske in moški z visoko izobrazbo, razen tistih, ki so študirali ob ali iz dela, niso mogli izpolniti pred 1.1.2013. Skratka povzročil je vse, kar prepoveduje 14. člen Ustave RS.

Vsi ti upokojenci in upokojenke danes ob enakem vplačilu v pokojninsko blagajno vsak mesec prejemajo od okoli dva odstotka pa skoraj do enajst odstotkov nižje pokojnine od pokojnin, ki jih prejemajo upokojeni po 1.1.2023.

Slišali smo izjavo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je po decembrski seji vlade na Brdu pri Kranju povedal: «Absolutno razumemo stisko upokojencev, ki so se v preteklih letih – zaradi napačnih potez v prejšnjih pokojninskih reformah - nekateri upokojevali s sramotno odmerno stopinjo 57 odstotkov, kar pomeni, da so v pokoj nesli samo dobro polovico svoje plače. To je ena od krivic, ki jo sistemsko popravljamo s pokojninsko reformo, kako točno bo urejeno, vam bom lahko povedal več, ko bomo soglasje socialnih partnerjev glede popravkov pokojninske zakonodaje imeli, lahko pa rečem, da bomo za bodoče generacije upokojencev poskrbeli precej bolje, kot je bilo poskrbljeno za pretekle, ko so se upokojevali.« V doslej dostopnih informacijah o tej reformi ni o odpravi teh krivic zapisano ničesar, čeprav sta Vlada RS in Državni zbor RS seznanjena, da je vse več upokojencev, ki so že in še vlagajo zahtevke in tožbe za odpravo krivic in povrnitev škode, ki jim je bila storjena zaradi odmernega odstotka, ki je bil uporabljen pri izračunu njihove pokojnine.

Sloveniji je sedaj za izvedbo nekaterih reform, med katerimi je pokojninska zakonodaja prioritetna, obljubljenih milijardo in petsto milijonov denarne pomoči iz sredstev skladov EU in to nepovratno.

Za popravo krivic vsem oškodovanim, za katere še obstaja možnost, da podajo odškodninski zahtevek, bi po približnih izračunih potrebovali okoli šeststo milijonov evrov. Ob predpostavki, da bi oškodovanci denar prejeli in ga najverjetneje uporabili predvsem za izdelke in storitve, za katere velja 22-odstotni DDV, bi se v proračun vrnilo najmanj sto dvajset milijonov evrov. Poprava krivic za vse oškodovance za vsa leta, ko so prejemali nižjo pokojnino, bi dejansko torej stala okoli štiristo osemdeset milijonov evrov.

Zato ima sedaj Državni zbor RS, ker bo Slovenija zagotovo prejela milijardo in pol evrov, enkratno priložnost, da te krivice odpravi z ustreznim zakonom, ne da bi moral zato obremeniti proračun. S tem bi se lahko ustavilo nadaljnje pravne postopke, ki o tej zadevi trenutno že potekajo na delovnem in socialnem sodišču in se bodo, če do ustrezne rešitve ne pride, zagotovo nadaljevali vse do evropskega sodišča. Skupina tožnikov verjame da bo pravni spor dobila, ker obstajajo neovrgljive listine z dokazi o načinu sprejemanja ZPIZ-2, ki bi lahko bil sprejet z enakim odmernim odstotkom za oba spola, obstaja pisno mnenje evropske komisije, da gre za diskriminacijo in številne sodbe evropskih sodišč, ki so v podobnih primerih odločile v korist tožnikov. Posledično so države kršiteljice morale po razsodbah evropskega sodišča poleg poplačila škode ter obresti tožnikom plačati še kazni v višini sto ali nekaj sto milijonov evrov.

Upokojeni po odmernem odstotku 57,25, smo že pred in takoj po sprejemu ZPIZ-2 poizkušali najti pravico brez sodnih postopkov. Objavljali smo članke v časopisju, opozarjali na diskriminacijo, prosili za pomoč varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti, Vlado RS, pristojnega ministra, politične stranke in poslance. Ker do rešitve ni prišlo, smo aprila 2023 vložili na Ustavno sodišče RS pobudo za oceno ustavnosti ZPIZ-2 in njegovih novel. Verjeli smo, da bodo o tem ustavni sodniki pravično in takoj odločili. Ker pa nam je Ustavno sodišče po osmih mesecih od vložitve pobude odgovorilo, da nismo izčrpali vseh pravnih možnosti in našo pobudo zavrglo, smo začeli pravico iskati po sodni poti.

Vložili smo zahteve Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za izdajo novih pokojninskih odločb, izračunanih po odmernih odstotkih, ki so v času naših upokojitev veljali za ženske, poračun za nazaj od dneva upokojitve do 1.1.2023 ter od tega dne dalje izplačevanje po odmernem odstotku, ki od januarja 2023 velja tako za ženske, kot za moške. Zavod je naše zahteve zavrnil, najprej na prvi, nato še na drugi stopnji. Zato je sedaj naša tožba na prvi stopnji Delovnega in socialnega sodišča, ena izmed tožb pa že na drugi stopnji.

Odmerni odstotki za izračunavanje pokojnin po ZPIZ-2 so prikazani v tabeli, iz katere lahko upokojenke in upokojenci, ki so bili upokojeni po nižjih odmernih odstotkih od 63,5, glede na leto svoje upokojitve ugotovijo, za koliko odstotkov je zato vsak mesec njihova pokojnina nižja.

Z nekaj politične volje pa bi Državni zbor lahko ta problem takoj rešil z ustreznim zakonom, za le okoli štiri milijone evrov na mesečni ravni ter vsem oškodovancem priznal ustrezen odmerni odstotek glede na njegovo delovno dobo ob upokojitvi, za nazaj pa bi se jim, na primer v petih letih, postopno izplačala razlika, ki je nastala v času, ko je prejemal pokojnino po odmernem odstotku, ki ni bil skladen z evropsko direktivo o odpravi diskriminacije v predpisanem roku. To bi bila pravična rešitev, ki bi zagotovo dvignila ugled Slovenije v EU in povrnila zaupanje državljank in državljanov v trditev, ki je zapisana v Ustavi RS: Slovenija je pravna in socialna država.