Sporni načrti za gradnjo soseske ob Cerkniškem jezeru

Nestrokovni posegi v naravo

Prihodnost načrtovane gradnje stanovanjskega naselja ob Cerkniškem jezeru ostaja negotova. Na območju travnikov in njiv, namenjenem stanovanjskim površinam s kmetijami, namerava zasebni investitor zgraditi okoli 17 enostanovanjskih hiš.

Občina, ki pridobiva druga mnenja nosilcev urejanja prostora za Občinski podrobni prostorski načrt, gradnji ne nasprotuje. Pri tem se, kot je razvidno iz sporočila za javnost župana Marka Ruparja, sklicuje, da je »stavbno zemljišče visoko varovana pridobljena pravica«. Na drugi strani je civilna iniciativa Cerkniškega jezera ne damo!. Igralec Sebastian Cavazza, njen član, poudarja, da »ne nasprotujemo a priori kakršnikoli gradnji, niti ne nasprotujemo investitorju in lastnikom zemljišč. Nasprotujemo nestrokovnim posegom v naravo.«

Jabolko spora je tveganje za tamkajšnjo kraško narav in možnost poplav. Vsaka od strani se pri zagovarjanju svojega mnenja sklicuje na strokovne opredelitve.

Izhajajoč iz uradnih poplavnih opredelitev območja načrtovana gradnja ni sporna. Vendar so poplavne karte po besedah strokovnjaka za kras z ZRC SAZU dr. Mitje Prelovška, pomanjkljive. »Ker splošne poplavne karte ne odražajo dejanskega stanja poplavnosti, protipoplavni ukrepi v OPPN niso predvideni. To pa pomeni, da bo tveganje za novogradnje visoko, za okoliško območje pa višje od sedanjega.« Kot poudarja, se za manjša območja zaradi pomanjkljivosti poplavnih kart navadno izdelajo podrobnejše poplavne študije, vendar se občina kljub pozivom ni odločila zanje.

Na občini so se na prejete pripombe glede OPPN sicer odzvali in tiste, ki zadevajo zaščito pred poplavami, delno upoštevali, priznava krasoslovec. Toda gre le za tveganja, povezana s padavinskimi vodami, in ne za tista, povezana z dotokom kraške vode. Prelovšek je kritičen tudi do občinskih navedb, saj naj ne bi odražale stanja na terenu: »To – ob upoštevanju najboljše namere – govori o neusposobljenosti občine za izrekanje o poplavnosti območij; o tej bi se morala opredeljevati zgolj stroka.« Ali je gradnja na izbranem območju smiselna, ni vprašljivo zgolj zaradi poplavnega tveganja, temveč tudi zaradi tveganja, ki bi ga pomenila za tamkajšnjo naravo. Zemljišča, na katerih naj bi gradili, segajo na dve območji Nature 2000 in na zavarovano območje Notranjskega regijskega parka. Zavod za varstvo narave je izdal pozitivno mnenje, četudi priznava, da – izogibljiva – verjetnost tveganja obstaja. Bolj neposreden je Prelovšek. Zaradi odsotnosti protipoplavnih ukrepov je treba pričakovati »’ad hoc’ protipoplavne ukrepe na škodo vsaj nižje ležečih zavarovanih območij.« Glasov, ki nasprotujejo gradnji ali ji le medlo pritrjujejo, je precej. Pristojni na občini na vprašanje, kaj menijo o njih, odgovarjajo precej skopo, poudarjajo le upoštevanje zakonskih določil in formalnopravnega stanja zemljišč.

Pričakovali bi, da smo se med nedavnimi poplavami v Sloveniji naučili, da je sklicevanje na formalizem pogosto premalo in da je treba prostorsko načrtovanje opraviti tako, da bo tveganje za poplave čim manjše.