JAVNO PISMO

 |  Družba

V Srbiji se obeta največji protest doslej

Na ulicah so ljudje, ki gledajo naprej, ne nazaj

V Srbiji se obeta največji protest doslej, oblast pa na vse načine poskuša zajeziti pretok informacij. Na meji so zaustavili novinarje, fotoreporterje in tuje državljane, ki bi lahko poročali o dogajanju. Uradni razlog? Domnevna "nevarnost" za državo. A vprašanje ostaja – so ti ljudje res v nevarnosti ali so oni tista nevarnost, ki se je oblast boji?

Mediji, ki služijo režimu, protestnike označujejo za "drhal". Zanimivo, če upoštevamo, da so med njimi študenti, profesorji, upokojenci, starši, visoko izobraženi strokovnjaki in številni drugi, ki vedo, kaj pomeni demokracija. Oblast pa očitno še ni dojela, da je 20. stoletje mimo – svet je napredoval, informacije niso več pod nadzorom enega televizijskega kanala ali časopisa. Danes je resnica dostopna na vsakem telefonu, vsaki kameri, vsakem družbenem omrežju.

Cenzura v Srbiji ni več učinkovita. Tudi če nekateri starejši še vedno spremljajo propagandne programe, njihovi otroci in vnuki vidijo resnico v živo, v posnetkih, v objavah protestnikov. Internet je neizbrisen – enkrat objavljeno ostane za vedno. To bi oblastniki morali vedeti, še posebej tisti, ki poskušajo zanikati dejstva.

Zanimivo je tudi, kako hitro se lahko preveri, kdo so v resnici ljudje na ulicah in kdo so tisti, ki za sendvič in drobiž sedijo v parku in "branijo režim". Ni težko ugotoviti, kdo je resnično študiral in kdo samo kriči, da hoče "nazaj na fakulteto". Prav tako ni težko ugotoviti, kdo so lastniki traktorjev brez tablic. Internet ima moč, mladi imajo znanje in Srbija se prebuja.

Na ulicah so ljudje, ki gledajo naprej, ne nazaj. Njihovo število presega "okvirnih" 40.000, kot trdi oblast – številke ne lažejo, čeprav jih nekateri še vedno ne razumejo. Včasih, ne glede na to, kako prepričan si, da delaš "prav", pride trenutek, ko moraš priznati poraz in oditi. Nihče ne bi smel biti na oblasti 20 let – kdo je v zgodovini vztrajal tako dolgo? Le diktatorji.

Vsi si želimo državo, kjer bodo vodilne položaje zasedali ljudje zaradi svojega znanja, ne zaradi poznanstev. Kjer se ne vlada s strahom, ampak z odgovornostjo. Resnico lahko začasno zatreš, a je ne moreš utišati – in ta resnica je jasna: mladi ne bodo več molčali.

Današnji protest se lahko odvije na več načinov – upam le, da zgodovina ne bo ponovila temnih trenutkov iz Nebeškega trga leta 1989. Takrat je režim s silo utišal lasten narod, vendar resnice ni mogel izbrisati. Srbija danes stoji na razpotju: pred njo je izbira – bodisi pot demokracije bodisi zgodba o novem zatiranju, ki bo za vedno zapisana v zgodovini.

Najboljša rešitev bi bila, da "igralec odide z odra, preden ga odnese publika" – torej miren prehod oblasti in razpis novih volitev. Vsaka druga možnost pomeni le še večji razkol in globlje rane za družbo. Ljudje so se prebudili in jasno pokazali, da si želijo spremembe. Internet in socialna omrežja so razkrili resnico, ki je nobena propaganda ne more več skriti.

Mladi, študenti, delavci, upokojenci – vsi so na ulicah, ker vedo, da prihodnost ne sme biti zgrajena na lažeh, nasilju in korupciji. Tisti, ki tega še vedno ne razumejo, bodo kmalu spoznali, da se sveta ne da ustaviti s cenzuro ali strahom. Srbija ima priložnost, da postane resnično demokratična država – vprašanje je le, ali bo oblast to dojela pravočasno ali pa jo bo zgodovina odnesla s sabo.

Držimo pesti za najboljši razplet. Naj se Srbija prebudi v prihodnost, kjer vladata svoboda in pravičnost, ne strah in zatiranje. Upam, da se kmalu srečamo tam – v novi državi, kjer bo demokracija temelj družbe, ljudje pa bodo živeli dostojanstveno. In ko bo sprememba prišla, bomo nazdravili skupaj – ob starem, dobrem receptu za čevape, a v povsem novi Srbiji.

Z vami smo v mislih.

Ivana V.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.