»V našem interesu je, da se okoli nas ne razcvetijo totalitarni režimi«

Češki zunanji minister Jan Lipavsky je napovedal, da se bo s kolegi iz drugih članic Evropske unije pogovarjal o prihodnosti Radia Svobodna Evropa/Radia Svoboda s sedežem v Pragi, potem ko so ga ZDA prenehale financirati

Češki zunanji minister Jan Lipavsky je v nedeljo napovedal, da se bo s kolegi iz drugih članic Evropske unije pogovarjal o prihodnosti Radia Svobodna Evropa/Radia Svoboda s sedežem v Pragi, potem ko so ga ZDA prenehale financirati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"V našem interesu je, da se okoli nas ne razcvetijo totalitarni režimi," je poudaril češki zunanji minister. "Zato se moramo pogovoriti o ukrepih za ohranitev te institucije," je dodal.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto podpisal izvršni ukaz o razpustitvi še sedmih zveznih agencij, vključno z agencijo za globalne medije, ki med drugim financira Radio svobodna Evropa, pod njeno okrilje pa sodi tudi znana medijska hiša Glas Amerike.

"V našem interesu je, da se okoli nas ne razcvetijo totalitarni režimi. Zato se moramo pogovoriti o ukrepih za ohranitev te institucije."

Jan Lipavsky,
češki zunanji minister

Radio Svobodna Evropa so leta 1949 ustanovile ZDA za boj proti sovjetski propagandi v vzhodnoevropskih komunističnih državah, dve leti kasneje pa še Radio Svoboda, ki se je osredotočil na Sovjetsko zvezo. Radia sta sprva oddajala iz Münchna, leta 1995 pa se je njun sedež preselil v Prago.

Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda zdaj oddaja v 27 jezikih v 23 državah v Evropi, osrednji Aziji, na Kavkazu in Bližnjem vzhodu. Ima mrežo okoli 1700 novinarjev in zunanjih sodelavcev, ki tedensko dosežejo skoraj 50 milijonov ljudi.

Po besedah češkega zunanjega ministra je Radio Svobodna Evropa institucija, ki jo sestavljajo ljudje, procesi, sistemi in sodelavci. "Če jo ukinejo, je ni mogoče zlahka obnoviti," je posvaril.

V odzivu na odločitev ZDA je Lipavsky v soboto na družbenem omrežju X zapisal, da od Belorusije do Irana, od Rusije do Afganistana Radio Svobodna Evropa in Glas Amerike ostajata med redkimi svobodnimi viri informacij za tiste, ki živijo v zatiranju. "Če bi ju utišali, to ne bi bila izguba samo za njiju, ampak tudi za vse nas, ki verjamemo v demokracijo," je dodal.