Kapitalizem / Kjer denar, lastnina in potrošnja dobivajo seksualne in simbolne pomene

Eden vodilnih sodobnih teoretikov kapitalizma v knjigi razvija tezo o tem, kako kapitalizem ni le ekonomski sistem, temveč tudi prostor erotizacije

Festival Fabula je v sredo zvečer v Ljubljani gostil izraelskega filozofa in teoretika kapitalizma Noama Jurana. Med pogovorom se je dotaknil vprašanj ekonomije ljubezni, luksuznih izdelkov in prostitucije, zaključek dogodka pa je zaznamovala polemika glede Gaze in manka vprašanj o povezavi med kolonializmom, genocidom in kapitalizmom.

Pogovor je potekal v sklopu teoretično-humanističnega programa Fabula v teoriji ter v sodelovanju z založbo Analecta, pri kateri je nedavno izšel slovenski prevod Juranovega dela Seksualna ekonomija kapitalizma. Eden vodilnih sodobnih teoretikov kapitalizma v knjigi razvija tezo o tem, kako kapitalizem ni le ekonomski sistem, temveč tudi prostor erotizacije, kjer denar, lastnina in potrošnja dobivajo seksualne in simbolne pomene. Knjigo, ki je originalno izšla lani, je prevedel Marko Miočić, pogovor pa sta vodila filozofa Alenka Zupančič in Slavoj Žižek.

Alenka Zupančič je občinstvu sprva povedala, da Juran na začetku svoje knjige opozori na intelektualno katastrofo, ki je prizadela razprave o ekonomiji v prejšnjem stoletju. Iz discipline, polne filozofskih polemik, se je ekonomija prelevila v nekakšno tehnično področje, kjer prevladuje občutek, da ni več razprav o tem, kaj ekonomija sploh je. Juranova knjiga je uspešen poskus obuditve takšnih ontoloških razprav o ekonomiji in, podrobneje, kapitalistični ekonomiji, je dodala.

Juran verjame, da če hočemo razumeti kapitalizem, ga moramo preučevati z vidika razmerij med spoloma. Za primer je navedel sklenitev zakonske zveze, ki je bila formalno izključena iz sfere menjave, a ostaja ekonomski pojav. Ključno je le, da se ne vzbudi občutka transakcije, je dodal.

Ena najbolj razširjenih kritik kapitalizma je, da je možno z denarjem kupiti vse, kar pa je pravzaprav veljalo za prvobitne ekonomije, kjer je bilo vse podvrženo menjavi. Juran pravi, da so v kapitalizmu kategorije, kot je ljubezen, ki jih denar ne more kupiti. Vendar pa obstaja ekonomija ljubezni, njen najboljši primer pa je tradicija kupovanja zaročnega prstana, ki hkrati nadaljuje in se ograjuje od patriarhalne tradicije, kjer je žena predmet.

Juran verjame, da je posebnost kapitalizma, da denar začne prežemati celotno ekonomsko sfero, prežema pa tudi blago. Danes je po njegovem večina izdelkov luksuznih, "v primeru luksuznih izdelkov pa denar ni le sredstvo menjave, ampak predstavlja tudi kakovost izmenjane stvari". Zupančič in Juran sta omenila primer iz priznane TV serije Nasledstvo, kjer funkcija drage ure ni obveščanje o času, ampak o tem, kako zelo bogat si.

Sogovorniki so se v tem kontekstu dotaknili tudi vprašanja prostitucije. Slavoj Žižek je omenil primer intelektualke, študentke, ki je sprejemala plačilo za spolne odnose, ker je trdila, da ima rada seks, a noče nobenih čustvenih spon ali zavez. Verjela je, da jo sprejemanje denarja v takšnih situacijah odreši pričakovanj po intimi, vendar pa Juran meni, da se je motila, saj je po njegovem denar nekaj zelo intimnega.

Pri prostituciji ne gre le za plačilo za seks, je povedal, ključno je, da je to "plačilo za plačan seks". Pri tem se je navezal na pravnico in feministično teoretičarko in avtorico Catharine A. MacKinnon ter ponovil njen argument, da je to pravzaprav plačilo za nadvlado, za moč.

Izraelski teoretik je naštel dve patologiji kapitalističnega denarja, ki sta po njegovem ključni: prva je, da denarja ni nikoli preveč ali dovolj, je edini predmet, po katerem lahko hrepenimo v nedogled, druga pa, da za bogataše kot družba ne bomo rekli, da so obsedeni s kopičenjem denarja, čeprav bi to rekli v primeru kakršnekoli druge oblike takšnega ekstremnega zbirateljstva.

Proti koncu pogovora se je oglasilo nekaj oseb iz občinstva, ki so opozorile na situacijo v Gazi. Poudarile so, da med dvournim pogovorom sogovorniki niso niti z besedo omenili kolonializma ali genocidnih politik, čeprav je po njihovem mnenju tudi to ključno za razumevanje kapitalizma, ter izrazile pričakovanje, da bo Juran delil svoje mnenje o tem.

Filozof je povedal, da že od nekdaj voli za izraelsko komunistično stranko, ki je "edina judovsko-arabska stranka v Izraelu", in je tudi njen član. Razprave o povezavah med kolonializmom, genocidom in kapitalizmom pa po njegovem ni bilo, ker to ni polje njegovega raziskovanja in o tem preprosto ne ve dovolj.

Zupančič je medtem opozorila, da s takšnimi intervencijami ne izraziš pristnega zanimanja za Juranovo mnenje, temveč ga le obtožiš, da je soodgovoren za situacijo.

Juran, ki se v svojem raziskovalnem delu osredotoča na presečišča politične ekonomije, kulturne teorije in vizualnih medijev, se je podpisal tudi pod knjigo Kaj hoče denar: Ekonomija želje (What Money Wants: An Economy of Desire), ki je izšla leta 2014. Izraelski filozof bo nocoj v sklopu festivala predstavil svoje raziskovalno delo tudi v Mariboru, kjer se bo z njim pogovarjal filozof Mladen Dolar.