Katera javna storitev je bila ocenjena najslabše – in katera najboljše?

Merjenje zadovoljstva državljanov s ključnimi javnimi storitvami, ki se nanašajo na življenjske dogodke

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) razvija skupno metodologijo za merjenje zadovoljstva državljanov s ključnimi javnimi storitvami, ki se nanašajo na življenjske dogodke. V projekt je vključena tudi Slovenija. Na področju javnih storitev so Slovenci najbolj zadovoljni z izdajo in s podaljšanjem dokumentov, kaže raziskava.

Deset sodelujočih držav, članic Evropske unije, je lani skupaj razvilo vprašalnik, na podlagi katerega uporabnike sprašujejo o dejavnikih zadovoljstva in njihovih izkušnjah s storitvami, povezanimi z življenjskimi dogodki, uporabljenimi kanali in s prilagojenostjo javnih storitev potrebam uporabnika, so sporočili z ministrstva za javno upravo.

Glavni namen raziskave, ki so jo države izvedle jeseni 2024 na vzorcu 2000 vprašanih v posamezni državi članici EU, je razvoj metodologije za merjenje zadovoljstva uporabnikov z javnimi storitvami in posledično vzpostaviti sistem razvoja in izvajanja javnih storitev, ki v središče postavlja uporabnika.

Prvi rezultati kažejo, da je z javnimi storitvami zadovoljnih približno 70 odstotkov vprašanih. Zadovoljstvo anketirancev v Sloveniji je nekoliko višje od povprečja sodelujočih držav, so zapisali na ministrstvu.

Zadovoljstvo anketirancev v Sloveniji je nekoliko višje od povprečja sodelujočih držav.

Najbolj so vprašani uporabniki zadovoljni s storitvami izdaje ali podaljšanja različnih dokumentov, kot je vozniško dovoljene in osebna izkaznica, pri katerih gre za bolj enostavne administrativne postopke, ki ne zahtevajo sodelovanja več različnih institucij. Zadovoljni so tudi z javnimi storitvami ob nakupu oziroma prodaji avtomobila in vložitvi davčne napovedi.

Manj so zadovoljni s kompleksnejšimi storitvami, ki jih državljan potrebuje v primeru rojstva otroka, smrti ljubljene osebe ali upokojitve. Najslabše je bilo ocenjeno zadovoljstvo s storitvami, povezanimi z življenjskim statusom 'postati študent'. Na ministrstvu bodo zato v nadaljevanju projekta ta dogodek in z njim povezane storitve bolj poglobljeno analizirali, so navedli.

Med slovenskimi uporabniki storitev je precejšnja razlika v stopnji zadovoljstva glede na njihovo starost in stopnjo digitalnih veščin. Med mladimi, starimi med 18 in 29 let, je zadovoljstvo najmanjše. S storitvami je zadovoljnih nekaj več kot 60 odstotkov vprašanih. S starostjo se delež zadovoljnih veča. Med starejšimi od 50 let je zadovoljnih več kot 83 odstotkov vprašani, kar to starostno skupino uvršča med nadpovprečno zadovoljno, so zapisali na ministrstvu.