Z glavo v zid

Novinar Grega Repovž je, na žalost, dobro predstavil, kaj se nam obeta, če ponovno zmaga Janez Janša. Ker Janez Janša grozi, da bo preobrazil državne institucije, zgradil popolnoma drugačno državo, je k temu potrebno dodati še sledeče opozorilo: to se ne bo tikalo samo nas državljanov Slovenije, pač pa tudi naših razmerij s tujino. Namreč rušenje družbenih institucij ali njihovo prehitro spreminjanje lahko povzroči njihovo moralno dezorientacijo, v kateri ljudje resnično zgubijo občutek za to, kaj je prav in kaj je narobe. Zato je določene institucionalne ureditve mogoče zagovarjati le s sklicevanjem na racionalne argumente in dejstva. Če je racionalnost izrinjena iz demokratičnega političnega diskurza, nastopi neizogiben zdrs v nespoštovanje pravil takšnih novih institucij. Takšen razvoj dogodkov tujina spremlja in posledica tega bo, da se bodo tujci izogibali stikov z našo državo. Že do sedaj se je nekajkrat zgodilo, da se nekateri tuji gospodarstveniki niso odločili za sodelovanje z nami, ker so ocenili, da so naše državne institucije prepočasne ali pa imajo zanje neobičajne zahteve.

Ob načinu političnega delovanja SDS se v bistvu postavlja problem, kako povrniti razum v politiko, gospodarstvo in naše življenje. Celo Janševo delovanje temelji na čustveni resnici. V demokraciji je to, kar verjame večina, pomembneje od tega, kar je res. Seveda ima vsak pravico do svoje resnice, nima pa pravice do svojih dejstev. Pri tem za zanikanje laži ni zadosti samo predstaviti objektivno resnico, ampak opisati je treba tudi, kako je do laži prišlo in čemu nosilcu ta laž služi, zlasti še, kako se sedanja »resnica« križa z njegovimi preteklimi stališči. Takšen pristop menda prispeva, da se objektivna resnica lažje sprejme.

Sedanja kampanja v zvezi z referendumom zaradi pokojninskih dodatkov zasluženim umetnikom se ne ujema z nekdanjim forsiranjem SDS-a, da bi v šole vpeljali učenje o domoljubju. Nočejo vedeti, da so te dodatke izplačevali tudi sami, ko so bili v vladi. Zanikajo, da je kultura tista, ki je omogočila obstoj slovenskega naroda. Za to so zlasti zaslužni Trubar s sodelavci, Anton Martin Slomšek s tiskanjem svojih literarnih prispevkov, Prešeren s svojim kulturnim krogom, Mohorjeva družba, Slovenska matica in mnogi od Bleiweisa, Jurčiča in Levstika naprej. Kultura je sodelovala pri borbi proti okupatorju in pri osamosvajanju Slovenije. In sedaj preganjajo zaslužne kulturnike. Je to domoljubje? Tisto, kar krepi ugled Slovenije v tujini, niso samo dosežki na področju športa in znanosti, temveč tudi umetnosti. Zboljšanje ugleda države se širi tudi na zboljšanje ugleda naših proizvodov in storitev. Pa še to: kako je pomembna umetnost tudi danes, nam je predstavila Olga Muha, filozofinja in kulturna analitičarka iz Ukrajine, ki je povedala, da so pred kratkim v Muzeju lepih umetnosti v Odesi postavili razstavo Nevidna sila, ki govori o nenasilnem kulturnem odporu Ukrajincev na začasno zasedenih ozemljih (Sobotna priloga Dela 22.02. 2025).