Trdno, kakor zidi Grada

Gostilna Grad
Ulica Janeza Rožiča 2, Ljubljana Šmartno
Tel.: 01 511 68 00
Pri Gradu razen ob torkih, ko je zaprto, ob delavnikih kuhajo od 10. do 22., ob sobotah od 11. do 22., ob nedeljah pa od 11. do 21. ure. Priporočamo rezervacije!

Ambient:
 prijetno, domače, urejeno; urni in zgovorni natakarji v lajbičih, uokvirjene gostinske smislice in kolekcija reprodukcij Maksima Gasparija na stenah

Napitki:
klasika – odprto belo, rdeče in cviček ter nekaj buteljk – Čebronova malvazija je bila fajn spremljevalka našega obeda

Vegetacija:
ne pričakujte preveč, ampak nekaj reči se najde tudi za nemesojedo obiskovalstvo

Dostopnost:
parkirna mesta so na dvorišču, a se kaj hitro zapolnijo; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
celostni vtis
možgani & prašniki & vampi krhki
flancati & šodo

Ne tako fino:
ljubljanski zrezek

Možgani z jajcem so stali 10, polovica suhe ali kuhane klobase 5, velika porcija vampov 8, pol ocvrtega piščanca 14, ljubljanski zrezek 14,5, bikovi prašniki 12, regrat z ocvirki 5, vinski šodo 5, flancati in grmada pa 3,5 evra

»Kdo je za to, da v tednih, ko se slovenske restavracije spremenijo v diskontne približke svojega vsakdanjega jaza, v naši redakciji izvedemo teden gostiln?« je predsedujoči na internem sestanku izzval inšpektorske sile. Te so s plebiscitarno večino podprle predlog in ga promptno začele realizirati v gostilni Grad, ki je že kar nekaj časa precej visoko kotirala na našem to-do spisku.

Tako smo se na pomladni petkov popoldan pridružili na Šmarno goro prodirajočim rekreativcem, a svoj pohod profesionalno zaključili že ob vznožju osamelca, na klopeh za mizo s prijetnim vrvežem zapolnjene, zgledno vzdrževane domače gostilne Grad. Osnovno priporočilo naših terenskih informatorjev se je sicer nanašalo na izjemnost (hrustljavost & sočnost & frišnost (olja in piščeta) & vse, kar paše zraven, tudi prijazno ceno) ocvrtega piščanca, a gajstni in simpatični kelnerski pobje so na našo mizo znosili še marsikatero drugo navdušujočo reč.

Odlične točke smo jim – po krasni suhi domači klobasi in njeni čisto korektni, čeprav malo prhki kuhani prekajeni podobnici – vpisali na vseh treh drobovinskih preverkah: kremasti, mehki, z jajcem umešani in z drobnjakom začinjeni možgani so bili ekstra klase, podobno prepričljiv je bil krožnik na ravno prav tanke medaljone narezanih, hrustljavo ocvrtih bikovih testisov, vampe pa pri Gradu narežejo precej na tanko in jih do čisto mehkega skuhajo v gosto, dišečo čorbo.

Všeč nam je bilo, da Gradovi prilagajanje sodobnemu času izvajajo na najboljši mogoč način – raje, kot da bi jedilni list krancljali s posodabljanjem jedi naših babic ali ga kvarili z burgerijadno-picarskimi odvodi, so za marsikatero jed predvideli manjše (in cenejše) porcije, sezonam pa se smiselno prilagajajo s specialkami, kot je bil v tem času regrat z vročim krompirjem in ocvirki.

Že res, da smo v nizu številnih naročenih jedi nagazili tudi na kakšno mini mino – recimo splošni ravni ponudbe nedorasel bledičen, komajda kaj pražen krompir ali pa s predebelimi kajlami šunke in sira nafilan ljubljanski šnicl – ampak ko ob koncu zagrizeš v ultra hrustljav krhki flancat in za njim usta ofrišaš s puhastim, dišečim, toplim vinskim šodojem, je vse odpuščeno in pozabljeno, tako da so se inšpektorji med potjo domov začeli meniti, kdaj gredo spet, neslužbeno, ampak za lastno veselje. Grad je namreč Gostilna z velikim G, ki ji je esenco klasične domače košte in prijetnega počutja (kar je marsikje le še lep, nostalgičen spomin) uspelo nepoškodovano pripeljati v sedanjost. Zgledno in posnemanja vredno!