Neonacistični napadi

Decembra so napadli lokal Pritličje, zdaj je vložena ovadba zoper neznana storilca

V kulturnem centru in lokalu Pritličje je decembra lani potekal spremljevalni program festivala LGBT-filma. Neznanca, obritoglavca, oblečena v hlače z maskirnim vzorcem, sta stala pred vhodom in po besedah solastnice Nine Hudej z gnusom in zgražanjem opazovala dogajanje skozi steklo vrat. Nato sta vstopila v lokal, izvedla nacistični pozdrav, z vrat odtrgala plakat, ki je napovedoval prireditev, namenjeno skupnosti LGBT, zbežala iz lokala in plakat odvrgla na tla.

Lokal Pritličje je jasno profiliran kot lokal, prijazen do pripadnikov skupnosti LGBT, in so ga že večkrat napadli homofobni posamezniki in skupine. Njegov predhodnik, Cafe Open na Prulah, tudi izrecno do pripadnikov skupnosti LGBT prijazen lokal, je bil leta 2009 med literarnim večerom tarča napada obritoglavcev z baklami in kamenjem. »Od napada na Cafe Open je minilo že več kot deset let. Od takrat je bilo bolj mirno obdobje, veliko se je govorilo o skupnosti LGBT, v družbi se je kazal napredek. Zaradi nedavnih dogodkov pa se mi zdi, da se razmere spet zaostrujejo,« pravi Barbara Rajgelj, pravnica, aktivistka in ustanoviteljica Pritličja.

Pravna mreža za varstvo demokracije je zaradi dogodka zoper neznanca vložila kazensko ovadbo zaradi kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter poškodovanja tuje stvari. »Upamo, da bodo pristojni organi ta huda kazniva dejanja obravnavali z vso resnostjo. V praksi namreč opažamo, da niso senzibilizirani za kazniva dejanja iz sovraštva in pogosto ne želijo razumeti, da gesta z vzravnano dvignjeno desnico v znak „Sieg Heil“ ne pomeni mladostniške objestnosti, ampak čaščenje ideologije, ki je na temelju nacionalističnega, rasističnega in homofobnega izključevanja zagrešila morijo več kot 60 milijonov ljudi,« dodajajo v Pravni mreži.

Slovenske organizacije LGBTIQ+ še opozarjajo, da imajo pri porastu sovraštva do spolnih manjšin veliko vlogo mediji. V ponedeljek, 24. marca, so predstavile analizo vloge medijev pri porastu sovraštva do spolnih manjšin. Analiza ugotavlja, da so nekateri slovenski mediji postali dejavni udeleženci širjenja sovraštva in predsodkov. Krivi naj bi bili selektivno poročanje, senzacionalizem ter odkrito sovražne in negativne pripovedi. »Ti mediji so oblikovali okolje, v katerem se sovraštvo izraža in normalizira. Napadi na skupnost LGBTIQ+ so produkt zlorabe družbenih strahov.«

Decembra lani so poslanci koalicije potrdili novelo zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje nacistične in fašistične simbole, za kršitelje pa globa po novem znaša od 500 do 1000 evrov. Za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je zagrožena zaporna kazen do dveh let, za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari pa je predvidena denarna kazen ali zaporna kazen do dveh let.