Poslanec Gregorič v konfliktu interesov

Amandma zakona o zdravstveni dejavnosti tudi za koncesionarje predvideva neprofitnost pri storitvah, ki jih opravljajo v javni zdravstveni mreži

Državni zbor v petek še ni sprejel zakona o zdravstveni dejavnosti, zapletlo se je amandmaju ki tudi za koncesionarje predvideva neprofitnost pri storitvah, ki jih opravljajo v javni zdravstveni mreži. Kar pomeni, da po novem ne bi mogli prosto razpolagati z dobičkom. Omenjeno rešitev so v zakon vnesli koalicijski poslanci ob nestrinjanju dveh ministrov, ministra za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in za ministra za finance Klemen Boštjančič, ki sta poslance prosila, naj določbo spremenijo, saj naj bi »administrativna« prepoved izplačil dobičkov zmanjševala učinkovitost, inovacije in je morebiti celo ustavno sporna. Ustavno sodišče naj bi bilo namreč že dvakrat odločilo, da si zdravstveni koncesionarji dobičke lahko izplačujejo, saj naj bi bilo to osnovno načelo svobodne gospodarske pobude. Tako sta ministra zapisala v pismu upornim poslancem. A poslanci koalicije – tudi tisti iz Gibanja Svoboda – so se odločili, da predlogu svojih ministrov ne sledijo. Z izjemo poslanca Miroslava Gregoriča.

Gregorič je bil edini, ki je amandmaju svojih kolegov nasprotoval. V javni razpravi je poudarjal, da so koncesionarji tudi med lekarnarji, veterinarji, vrtci, domovi za starejše, notarji, celo med servisi za tehnične preglede motornih vozil. »Ali bomo tudi tem prepovedali ustvarjati dobiček,« je vprašal in izrazil skrb: »Kaj, če bodo koncesionarji začeli vračati koncesije? Tu bi rad opozoril, da imamo v Sloveniji nad 1.600 koncesionarjev, ki so si morali najeti ali kupiti ordinacije in vso opremo iz svojega denarja, za razliko od zdravstvenih domov in bolnišnic, ki jim je ustanovitelj, občina ali država, vse to investiral,« je dejal. Zdravstvenih koncesionarjev, ki se financirajo iz javnih sredstev, sicer ni mogoče primerjati denimo s tehničnimi pregledi. A Gregorič je ob tem v svojih razpravah proti omejitvam izplačila dobičkom zamolčal, da je bil ustanovitelj podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti, in v katerem je bil še do 6. januarja letos prokurist, torej zastopnik poleg direktorja.

»Kaj, če bodo koncesionarji začeli vračati koncesije? Tu bi rad opozoril, da imamo v Sloveniji nad 1.600 koncesionarjev, ki so si morali najeti ali kupiti ordinacije in vso opremo iz svojega denarja, za razliko od zdravstvenih domov in bolnišnic, ki jim je ustanovitelj, občina ali država, vse to investiral.«

Miroslav Gregorič,
poslanec Svobode

Gre za podjetje Cyclopet d.o.o. oziroma za zobozdravstveno ordinacijo z imenom Zobest, ki jo danes vodi njegova hčerka Nataša Gregorič. Gregorič nam je pojasnil, da je omenjeno podjetje ustanovil pred mnogimi leti, a zgolj na papirju. Podjetje je nato prenesel na soprogo in nato na hčerko, pri čemer je sam ostal prokurist. Sam od podjetja ni dobil »niti evra,« zaradi česar ga tudi ni prijavil protikorupcijski komisiji, nam je dejal. Njegovi poslanski kolegi naj bi sicer vedeli, da je bila njegova žena Katja Gnol prva, ki naj bi na področju Ljubljane leta 1992 dobila zobozdravstveno koncesijo. Ta njegov položaj pa naj ne bi bila zanj ovira pri političnem nastopanju, temveč prednost, saj pozna, kako dejavnost poteka: »Moja žena je delala od jutra do večera in nimamo jahte ali milijonskih dobičkov. Morala je kupiti ali najeti prostore in opremo, pri čemer je pazila, da je bila oprema ves čas zelo racionalno izkoriščena.«

Gregorič sicer podpira jasnejšo razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, je pa zaradi tega proti prepovedi izplačila dobičkov.

Gregorič je v svojih razpravah proti omejitvam izplačila dobičkom zamolčal, da je bil ustanovitelj podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti in v katerem je bil še do 6. januarja letos prokurist, torej zastopnik poleg direktorja.

Da je bil prokurist pri zdravstvenem koncesionarju, bi sicer Gregorič moral prijaviti protikorupcijski komisiji (KPK). Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da morajo funkcionarji, med katere sodijo tudi poslanci, poročati o svojem premoženjskem stanju, kar vključuje tudi funkcije, ki jih opravljajo v gospodarskih družbah, kot je prokura. Poleg tega omenjeni zakon tudi določa omejitve poslovanja med organi javnega sektorja in subjekti, v katerih so funkcionarji udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki. Podjetje Cyclopet, katerega direktorica je danes njegova hčerka, je Gregorič ustanovil leta 2003. Danes ima okoli 600 tisoč evrov prihodkov letno, približno polovico tega zneska predstavlja koncesije. Čisti dobiček pa iz leta v leto niha od približno tisoč do 50 tisoč evrov.