31. 3. 2025 | Svet
Pritisk na neposlušne članice EU
Najverjetnejša prihodnja nemška vlada želi pritisniti na Evropsko unijo, da bo ta bolj stroga do držav članic, ki ne spoštujejo temeljnih vrednot in načel EU
Najverjetnejši bodoči kancler Friedrich Merz
© European People's Party (EPP) / WikiCommons
Najverjetnejša prihodnja nemška vlada želi pritisniti na Evropsko unijo, da bo ta bolj stroga do držav članic, ki ne spoštujejo temeljnih vrednot in načel EU, je razvidno iz osnutke koalicijskega dogovora, ki ga je videl bruseljski portal Politico. Pri tem bodoča vlada po oceni portala cilja predvsem na Madžarsko, čeprav ni izrecno omenjena.
Konservativna unija CDU/CSU in socialdemokrati (SPD) so se strinjali, da bodo zahtevali od Evropske unije zadržanje sredstev in odvzem glasovalnih pravic državam, ki kršijo ključna načela, kot je pravna država. Prepričani so, da je treba obstoječe inštrumente izvajati bolj rigidno.
Čeprav Madžarska v osnutku ni izrecno omenjena, Politico ocenjuje, da se to nanaša nanjo. Budimpešta namreč velja za največjega kršitelja, ki se že leta sooča z očitki, da krši demokratične norme, omejuje svobodo tiska in neodvisnost sodnikov.
Evropski parlament je leta 2018 proti Madžarski zaradi domnevnih kršitev temeljnih vrednot in pravic EU začel postopek za sprožitev 7. člena pogodbe EU, a je postopek na koncu zastal zaradi političnih delitev med državami članicami.
Leta 2022 pa je Evropska komisija zaradi pomislekov glede človekovih pravic in neodvisnosti sodstva blokirala približno 22 milijard evrov sredstev, namenjenih Madžarski. Lani je nato odmrznila več kot 10 milijard evrov.
Dodatno je v EU sporna naklonjenost Madžarske Moskvi, saj je Budimpešta večkrat uporabila pravico veta, da bi preprečila sankcije proti ruskim oligarhom in vojaškim poveljnikom.
Da bi se v EU izognili tej možnosti veta, se želi prihodnja nemška vlada zavzeti za razširitev glasovanja s kvalificirano večino v Svetu EU, zlasti pri nekaterih vprašanjih skupne zunanje in varnostne politike, kot je uvedba sankcij. To bi omogočilo sprejemanje odločitev brez odobritve Madžarske.
Nemčija bi v prihodnje želela zavzeti tudi bolj proaktivno vlogo na evropskem parketu, med drugim z oživitvijo t.i. weimarskega trikotnika, v katerem sta še Francija in Poljska. Najverjetnejši bodoči kancler Friedrich Merz je sicer že pred tem napovedal, da namerava takoj po nastopu položaja obiskati Pariz in Varšavo.
Koalicijska pogajanja v Nemčiji so trenutno v pomembni fazi, saj se o odprtih vprašanjih dogovarjajo vodje strank z manjšo skupino pogajalcev. Upajo, da bodo uspeli končno koalicijsko pogodbo potrditi do sredine aprila, saj je Merz izrazil željo po novi vladi do velike noči.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.