Marine Le Pen štiri leta zapora in pet let prepovedi kandidiranja na volitvah

Francoska političarka Marine Le Pen je bila spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev. Sodišče jo je obsodilo na štiri leta zaporne kazni, 100.000 evrov globe in pet let prepovedi kandidiranja za politične funkcije.

Francoska političarka Marine Le Pen je bila danes spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev. Sodišče jo je obsodilo na štiri leta zaporne kazni, od tega dve leti pogojne, 100.000 evrov globe in pet let prepovedi kandidiranja za politične funkcije. To pomeni, da Le Pen leta 2027 najverjetneje ne bo mogla kandidirati za predsednico države.

Francoska poslanka in nekdanja vodja skrajno desne stranke Nacionalni zbor (RN) Le Pen je bila danes na sodišču v Parizu spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev zaradi fiktivnega zaposlovanja asistentov evropskih poslancev iz vrst RN, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sodišče ji je izreklo štiri leta zaporne kazni, od tega dve leti pogojno z možnostjo uporabe elektronske zapestnice, 100.000 evrov globe in pet let prepovedi kandidiranja za politične funkcije. Prepoved bo v skladu s sodbo stopila v veljavo takoj, tudi v primeru pritožbe.

To pomeni, da na naslednjih volitvah leta 2027 najverjetneje ne bo mogla kandidirati za predsednico države, čeprav javnomnenjske ankete trenutno napovedujejo, da bi se brez težav uvrstila v drugi krog. Le Pen, ki je sodno dvorano zapustila pred izrekom kazni, bo sicer lahko obdržala mandat poslanke v francoskem parlamentu.

Le Pen se sicer lahko pritoži na prepoved kandidiranja, vendar bi obravnava najverjetneje trajala leto dni ali več. "Njena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2027 tako ostaja tehnično mogoča v primeru oprostilne sodbe prizivnega sodišča, vendar je to malo verjetno," pojasnjuje časnik Le Monde.

Njen odvetnik Rodolphe Bosselut je že napovedal pritožbo, ob tem pa sodbo označil kot "hud udarec za demokracijo". Kakšni bodo naslednji koraki Nacionalnega zbora, za zdaj ni jasno. Tiskovni predstavnik stranke Laurent Jacobelli je dejal le, da Le Pen ostaja "borbeno razpoložena".

Na zatožni klopi je bilo danes sicer skupno 24 oseb, poleg Le Pen med drugim še devet nekdanjih in trenutnih francoskih in evropskih poslancev ter 12 asistentov.

Vsi so bili spoznani za krive zlorabe ali nedovoljenega okoriščanja z evropskimi sredstvi, prav tako je bila vsem izrečena prepoved kandidiranja na volitvah, vendar v nekaterih primerih z odlogom veljavnosti. Sodišče jim posamično izreka tudi različne finančne in zaporne kazni.

Med obsojenimi je tudi župan mesta Perpignan in nekdanji evropski poslanec Louis Aliot, ki je obsojen na šest mesecev zapora in tri leta prepovedi kandidiranja na volitvah. V njegovem primeru bo sicer prepoved odložena, tako da bo lahko ostal na položaju župana.

Plačilo globe v višini milijona evrov je sodišče prisodilo tudi stranki RN. Sodišče je ocenilo, da so obsojeni skupno povzročili škodo v višini 2,9 milijona evrov, ker je Evropski parlament plačeval ljudi, ki so dejansko delali za Nacionalni zbor.

Številni francoski politični komentatorji - ne le tisti, ki podpirajo Le Pen ali Nacionalni zbor - so sicer pred sojenjem po navedbah AFP opozarjali na resne posledice za demokracijo, če se bo sodstvo vmešalo v proces izbire voditelja države. Sodbo je že kritiziralo več predstavnikov francoske in evropske desnice.

Med prvimi se je odzval trenutni vodja stranke RN Jordan Bardella. "Danes ni krivično obsojena le Marine Le Pen, ampak je usmrčena francoska demokracija," je na omrežju X zapisal 29-letni evropski poslanec, ki velja za varovanca nekdanje vodje stranke RN. Bardella bi morda lahko postal tudi predsedniški kandidat, če bo prepoved kandidiranja za Le Pen ostala v veljavi.

"Pravica je enaka za vse. Spodkopavanje pravice s strani politikov, ki si prizadevajo za najvišje funkcije, je resna zadeva in govori o tem, kako malo cenijo pravno državo," je v odzivu na sodbo in komentar Bardellaja zapisala vodja stranke Zelenih Marine Tondelier, pomemben glas na francoski levi sredini.

Skrajno leva stranka Nepokorna Francija (LFI) je medtem objavila zapis, v katerem se seznanja z sodbo. Dodali so, da "sami niso imeli možnosti, da bi se Nacionalnega zbora znebili s pomočjo sodišča", temveč se nameravajo proti skrajno desni stranki še naprej boriti "tako na voliščih kot na ulicah".

Yz_-MfxF4J0

U8k5nC6oNzw