Kaj najbolj skrbi slovenske državljane?

Na vrhu seznama raziskave Nova normalnost inflacija, grožnja gospodarske krize ter morebitno pomanjkanje dobrin, hrane in energentov

Tri četrtine vprašanih je v raziskavi družbe Valicon z naslovom Nova normalnost odgovorilo, da jih najbolj skrbi inflacija. Grožnja gospodarske krize skrbi 39 odstotkov vprašanih, morebitno pomanjkanje dobrin, hrane in energentov pa 36 odstotkov. Občutno pa je naraslo pripisovanje odgovornosti za vojno Ukrajini, tako v Sloveniji kot v regiji.

Družba Valicon v raziskavi Nova normalnost od marca 2022 spremlja stopnjo zaskrbljenosti prebivalcev glede večjih družbenih političnih dogajanj in vpliv teh na njihova življenja. V zadnji raziskavi, ki so jo izvedli med 18. in 21. marcem na vzorcu 514 spletnih anketirancev, so po treh letih od začetka vojne v Ukrajini znova preverili, komu državljani v največji meri pripisujejo odgovornost za vojno.

Največji delež vprašanih (66 odstotkov) podobno kot lani odgovornost za vojno še vedno pripisuje Rusiji, 38 odstotkov pa ZDA. Glede na lansko meritev je trend pripisovanja odgovornosti za vojno ZDA padel za sedem odstotnih točk in je približno enak deležu ob začetku invazije.

Slaba petina vprašanih pripisuje odgovornost zvezi Nato, 16 odstotkov pa Evropski uniji (EU), kar je za tri odstotne točke več kot lani in za pet odstotnih točk več kot ob začetku invazije.

Je pa za razliko od prejšnjih let občutno naraslo pripisovanje odgovornosti za vojno Ukrajini, saj ji je to pripisalo 31 odstotkov vprašanih oziroma slaba tretjina prebivalstva. To je 11 odstotnih točk več glede na lani oziroma 14 odstotnih točk več glede na čas po začetku ruske invazije.

Največ anketirancev (75 odstotkov) sicer še vedno skrbi inflacija. Grožnja gospodarske krize skrbi 39 odstotkov vprašanih, morebitno pomanjkanje dobrin, hrane in energentov 36 odstotkov vprašanih, politično dogajanje v državi pa 33 odstotkov anketirancev. Podnebne spremembe in ekstremni vremenski pojavi skrbijo 31 odstotkov vprašanih.

Vojna v Ukrajini je tako kot lani na osmem mestu med desetimi dogajanji in pojavi, ki skrbijo anketirance. Podobno kot v Sloveniji pa je tudi v regiji mogoče opaziti porast stališča o odgovornosti za vojno Ukrajini, pa tudi Evropski uniji.

Vojna v Ukrajini je tako kot lani na osmem mestu med desetimi dogajanji in pojavi, ki skrbijo anketirance. Podobno kot v Sloveniji pa je tudi v regiji mogoče opaziti porast stališča o odgovornosti za vojno Ukrajini, pa tudi Evropski uniji, še navaja raziskava Valicona.

Na Hrvaškem mnenje o osrednji vlogi Ukrajine za vojno deli približno petina prebivalcev oziroma 18 odstotkov vprašanih, kar je pet odstotnih točk več kot lani. EU to vlogo pripisuje 14 odstotkov vprašanih oziroma tri odstotne točke več kot lani.

Največji delež vprašanih na Hrvaškem sicer mnenje o odgovornosti za vojno še vedno pripisuje Rusiji, in sicer 72 odstotka anketirancev, kar je dve odstotni točki manj kot lani. Krivca v ZDA pa vidi 36 odstotkov vprašanih, kar je tri odstotne točke manj kot lani.

V Srbiji 46 odstotkov vprašanih odgovornost za vojno pripisuje ZDA, kar je 12 odstotnih točk manj kot lani. Zvezi Nato pa 38 odstotkov vprašanih, kar je pet odstotnih točk manj kot lani.

Po drugi strani je naraslo stališče o krivdi Ukrajine in EU. Odgovornost Ukrajini pripisuje 36 odstotkov vprašanih oziroma štiri odstotne točke več več kot lani, EU pa 32 odstotkov vprašanih. Mnenje o odgovornosti Rusije oziroma Kitajske ostaja v večji meri enako.

Do porasta percepcije o odgovornosti Ukrajine in EU je prišlo tudi v Bosni in Hercegovini, kjer glavno vojno odgovornost Ukrajini pripisuje 19 odstotkov prebivalcev, EU pa 16 odstotkov. Glede obeh velesil je mnenje v BiH polarizirano, 51 odstotkov prebivalcev osrednjo odgovornost za vojno pripisuje Rusiji, 49 odstotkov pa ZDA.