Sprejeta novela zakona, ki bo zdravnikom onemogočila dodatno delo pri zasebnikih

Novelo so podprli poslanci Svobode, SD in Levice. Proti so bili poslanci NSi. Poslanci SDS in nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati, pa so sejo obstruirali.

Poslanci DZ so na izredni seji s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje zdravstvo. Novela bo zdravnikom in drugim javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočila dodatno delo pri zasebnikih, bodo pa lahko pod določenimi pogoji delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih.

Novelo so podprli poslanci Svobode, SD in Levice. Proti so bili poslanci NSi. Poslanci SDS in nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati, pa so sejo obstruirali.

Kot je povedala poslanka Eva Irgl, člani Demokratov nasprotujejo sprejemanju tako pomembnega zakona na izredni seji. V SDS pa so očitali, da je bil pri sklicu izredne seje kršen poslovnik. "Naša prisotnost in sodelovanje na današnji seji bi tako pomenila podporo nadaljnjemu kršenju poslovnika DZ in izrabo moči parlamentarne večine," je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec zapisala v dopisu predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. Slednja je kršitev poslovnika na seji zanikala.

V opoziciji in zdravniških organizacijah vseskozi svarijo pred posledicami novele, med drugim pred odhodi javnih zdravstvenih delavcev v zasebništvo. "Novela je nedomišljena, nesistemska, škodljiva za trenutne razmere v zdravstvenem sistemu, predvsem pa katastrofalna za bolnike," je danes dejala poslanka NSi Iva Dimic.

V koaliciji pa ves čas poudarjajo, da novela prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da gre za ključen korak zdravstvene reforme. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na seji poudarila, da novela nadgrajuje pogoje za delo zdravstvenega kadra izven zdravstvenega zavoda.

Novela po besedah ministrice ureja tudi povezovanje javnih zdravstvenih zavodov, na novo določa vrste bolnišnic in širi obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo na vse zdravstvene delavce v javni mreži. Uvaja tudi obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev zaposlenih v javni mreži, prav tako ustrezneje ureja podeljevanje koncesij. Vladi pa novela daje možnost, da začasno določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev.

"Ukrepi, ki jih prinaša ta zakon, so namenjeni dejanskemu izboljšanju pogojev dela in transparentnemu delovanju zdravstvene dejavnosti, zato ocenjujemo, da bo sprejem tega zakona okrepil delovanje javne mreže in javnih zavodov," je poudarila.

Za Levico je najpomembnejše, da se bo država aktivneje ukvarjala s podeljevanjem koncesij ter da so nova pravila za delo v drugih ustanovah jasna in logična, je poudarila poslanka Nataša Sukič. "Dvoživkarstvo pri koncesionarjih bo prepovedano za direktorje, strokovne direktorje in vodje oddelkov in klinik, s čimer se odpravlja konflikt interesov," je dodala.

Poslanka Bojana Muršič (SD) je poudarila, da gre verjetno za najpomembnejši zakon v tem sklicu DZ. Med ključnimi cilji novele je naštela ureditev trenutnega stanja, krepitev javnega zdravstvenega sistema ter ločitev javnega od zasebnega in neprofitnega od profitnega. Čeprav so v SD novelo podprli, pa so opozorili na nekaj sprememb, ki so se zgodile v zadnjem trenutku.

Poslanci SD so ob podpori poslancev SDS, NSi in nepovezanih poslancev, članov stranke Demokrati v drugi obravnavi v predlog novele vnesli določilo, ki bi po njihovih navedbah rešilo položaj Železniškega zdravstvenega doma (ZD). A so danes poslanci Svobode in Levice izglasovali črtanje tega določila.

Pri tem so se poslanci Svobode in Levice sklicevali na pretekle sodbe, po katerih Železniški ZD ni običajen javni zdravstveni zavod, pač pa gre za zavod z interesom javnosti. Za izvajanje storitev na primarni ravni ima sklenjeno pogodbo z ZZZS, za izvajanje storitev na sekundarni ravni pa ima koncesijo. "Po domače povedano, železničarski zdravstveni dom je treba preoblikovati v javni zdravstveni zavod," je na seji dejala Sukič.

"Treba se je usesti z ustanoviteljem in najti rešitev o prenosu ustanoviteljstva, o tem, kako bo ta zavod deloval," je dejala ministrica Prevolnik Rupel. V vsakem primeru pa bo po njenih zagotovilih za bolnike tega ZD poskrbljeno.

Niso pa poslanci danes izglasovali dopolnila, ki so ga predlagali v Levici. Tako med pogoje za izdajo soglasja niso vrnili pogoja izpolnjenosti programa za vrsto zdravstvenih storitev, za katero se izdaja soglasje. Predlog dopolnila, po katerem bi se lahko v javnem zavodu za krajši delovni čas zaposlili le zdravstveni delavci, ki pri istem koncesionarju delajo vsaj dve leti, pa so v Levici pred sejo umaknili.

DS lahko v sedmih dneh od sprejetja novele poda veto in zahteva, da DZ o njej še enkrat odloča. Pri ponovnem odločanju je zahtevana večina vseh poslancev, torej 46 glasov.

Noveli pa se najverjetneje obeta tudi ustavna presoja. To možnost so večkrat napovedali v Zdravniški zbornici Slovenije.