Madžarska zapušča Mednarodno kazensko sodišče

Odločitev je Budimpešta naznanila v času obiska izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, za katerega je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) razpisalo priporni nalog

Madžarska vlada je danes napovedala, da bo izstopila iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), češ da je postalo politično. Odločitev je Budimpešta naznanila v času obiska izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, za katerega je ICC razpisal priporni nalog. Madžarska je že pred tem zagotovila, da ga ne bo izvršila.

Kot je danes dejal vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana Gergely Gulyas, bo vlada še danes sprožila postopke izstopa iz sodišča.

ICC je bila po njegovih besedah "spoštovanja vredna pobuda, a se zdi, da se je spremenila v politično telo". Kot najbolj očiten primer tega je izpostavil prav pregon Netanjhuja.

"Madžarski vladi se zdi vse to nesprejemljivo in se je odločila, da ne bo več sodelovala v dejavnostih ICC," je na omrežju Facebook sporočil Gulyas.

Odločitev je Budimpešta naznanila na prvi dan obiska Netanjahuja v državi.

V skladu s pripornim nalogom ICC bi morale vse države podpisnice rimskega statuta, ustanovne pogodbe ICC, med katerimi je tudi Madžarska, Netanjahuja ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in izročiti sodišču.

Budimpešta je že vnaprej napovedala, da tega ne bo naredila, in vztraja, da tega niti ni dolžna storiti, ker da statuta kljub podpisu leta 1999 in ratifikaciji dve leti pozneje nikoli ni vpisala v nacionalno zakonodajo.

To je danes izpostavil tudi Gulyas. Za razrešitev nejasne situacije bo Madžarska po njegovih besedah namesto vpisa v zakonodajo zapustila sodišče, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

"Madžarski vladi se zdi vse to nesprejemljivo in se je odločila, da ne bo več sodelovala v dejavnostih ICC."

Gergely Gulyas,
vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana

Umik države iz sodišča sicer začne veljati leto dni po vložitvi ustreznih dokumentov - ponavadi v obliki uradnega pisma z izjavo o izstopu - v uradu generalnega sekretarja ZN, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.

Doslej sta iz sodišča izstopili le dve državi - Burundi in Filipini.

Sodišče ICC s sedežem v Haagu je bilo ustanovljeno leta 2002. Pristojno je za pregon posameznikov, odgovornih za najhujše zločine, ko jih države same ne želijo ali ne morejo preganjati. Ima 125 članic.

Od začetka delovanja je sodišče zaradi domnevnih vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti, genocida in kaznivih dejanj proti pravosodju odprlo več kot 30 primerov. Oviro pri njegovem delovanju mu sicer predstavlja pomanjkljivo priznavanje pristojnosti in pooblastil za uveljavljanje odločitev.

Med več deset državami, ki ne priznavajo pristojnosti ICC, so Rusija, ZDA, Izrael in Kitajska, kar ovira preiskavo in pregon njihovih državljanov.

Od 60 doslej izdanih nalogov za prijetje so jih izvršili le približno tretjino. Nedavno so na tej podlagi prijeli nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja.

Ameriški predsednik Donald Trump je februarja tudi uvedel sankcije proti sodišču. Ustanovi je očital neutemeljene preiskave, uperjene tako proti ZDA kot Izraelu.