Kavelj 22

Ta teden so privrženci stranke SDS v parlament prinesli zbrane podpise za razpis referenduma o domnevno previsokih nagradah, pokojninskih dodatkih kulturnikom, ki so za svoj umetniški opus dobili najvišja priznanja. Referendum naj bi bil čista demagogija, »sramota za SDS«, kakor bi dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. SDS je stranka, ki referendume uporablja kot sredstvo političnega boja. Kakšna je resnična vsebina tega referenduma, ni pomembno, pomembnejši so razdor, nesoglasje in polarizacija.

Hrup zaradi zbranih podpisov pa je razkril še nekaj drugega. Vladna stranka Levica, ki je ujeta med kladivom in nakovalom – zagovarja razoroževanje in zmanjševanje sredstev za vojsko, hkrati pa je del vlade, ki – k temu sta jo spodbudili evropska komisija in grobost Donalda Trumpa in Vladimirja Putina – napoveduje občutno rast stroškov za oboroževanje. Levica vlade ne more kar zapustiti, navsezadnje je njenemu ministru Luki Mescu uspelo začrtati malo pokojninsko reformo, a hkrati ne more podpreti dodatnega oboroževanja, ne zaradi vrednot, ki jih zagovarja, ne zaradi volivcev.

Zato se je odločila za trik, njeni poslanci so predlagali posvetovalni referendum o zviševanju izdatkov za obrambo. Pri tem dobro vedo dvoje. Prvič, v parlamentu je poslancev, ki bi nasprotovali oboroževanju, premalo, da bi lahko izglasovali to, kar si želi Levica. In drugič, doslej je želela že dvakrat razpisati referendum o vojaških nakupih in varnostnih strategijah, a ji ni uspelo. Ustavno sodišče jo je podučilo, da ustava ne dovoljuje referendumov o »nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države«, pa tudi ne referendumov o »ratifikaciji mednarodne pogodbe«, kakršen je bil sporazum o nakupu oklepnikov.

Napoved posvetovalnega referenduma je torej zgolj napoved, poskus, da bi spodbudili javno razpravo, politični pritisk na vlado, ki naj bi v prihodnjih tednih pripravila podrobnejši načrt o rasti stroškov za obrambo. A nazadnje o njih ne bosta odločala ne Levica ne ministrstvo za obrambo, nazadnje bodo nakupi in stroški povezani s tem, kar se bo predsedniku vlade Robertu Golobu uspelo dogovoriti v Bruslju in na prihajajočem sestanku voditeljev držav članic zveze Nato.

Prejšnji četrtek je v Ljubljani potekal shod za mir, shod proti oboroževanju. Udeležilo se ga je nekaj sto ljudi, malo. Veliko se je govorilo o politiki miru, veliko je bilo svaril o tem, da se Evropa oborožuje brez javne razprave, tez o militarističnem enoumju. Z besedami protestnikov se ni težko strinjati, a vendar je evropska stvarnost drugačna, Putin, pa tudi Trump sta politika, ki zagovarjata silo. Ni torej vprašanje več ali manj orožja, bistveno vprašanje je, in tukaj lahko prikimamo zadržanemu mirovništvu stranke Levica, kaj narediti, da se zaradi višjih stroškov za obrambno politiko ne bodo zmanjšale socialne in druge pravice državljanov in državljank Slovenije. In da vlaganje v orožje, ki naj bi imelo odvračalne učinke, ne bo povzročilo militarizacije celotne evropske družbe.