STA

 |  Svet

»Carine ne predstavljajo kršitve severnoatlantske pogodbe«

Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je poudaril, da je treba razpravo o carinah ločiti od razprave o obrambi

Carine, ki jih nameravajo ZDA uvesti na uvoz iz vseh drugih držav, tudi zaveznic v Natu, ne predstavljajo kršitve severnoatlantske pogodbe, je danes po zasedanju zunanjih ministrov Nata povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Poudaril je, da je treba razpravo o carinah ločiti od razprave o obrambi.

V Bruslju se je danes zaključilo dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov zveze NATO, ki je potekalo v senci sredine odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA v soboto uvedle carine na uvoz iz vseh držav sveta, med katerimi so tudi zaveznice ZDA v Natu. Carine na uvoz jekla in aluminija ter avtomobilov so medtem že začele veljati.

"Mislim, da to ni v nasprotju z drugim členom (severnoatlantske pogodbe). V preteklosti smo videli številne primere različnih pogledov, carinskih sporov. To se je zgodilo že prej in ni predstavljalo kršitve drugega člena," je povedal Rutte.

Drugi člen Severnoatlantske pogodbe, s podpisom katere je bila na današnji dan pred 76 leti ustanovljena zveza Nato, določa, da si bodo zaveznice "v svojih mednarodnih gospodarskih politikah prizadevale za odpravo sporov in bodo spodbujale gospodarsko sodelovanje".

Rutte je poudaril še, da v preteklosti spori med zaveznicami na drugih področjih niso vplivali na zmogljivosti za skupno obrambo. "Mislim, da gre za dve ločeni zadevi in tako mora tudi ostati," je še povedal.

"Mislim, da to ni v nasprotju z drugim členom (severnoatlantske pogodbe). V preteklosti smo videli številne primere različnih pogledov, carinskih sporov. To se je zgodilo že prej in ni predstavljalo kršitve drugega člena."

Mark Rutte,
generalni sekretar zveze NATO

Glede skrbi nekaterih ministrov, da zaradi ameriških carin in posledične inflacije njihove države ne bodo mogle v zadostni meri zvišati izdatkov za obrambo, pa je dejal, da je naloga politikov, da sprejemajo odločitve, za kaj bodo namenjali denar, ki ga imajo na razpolago.

"V razpravah v zadnjih dveh dneh je bil konsenz, da v vse bolj nevarnem svetu Nato potrebujemo kot kdajkoli prej. Smo enotni v zavezanosti drug drugemu," je po zasedanju, v ospredju katerega sta bila zvišanje obrambnih izdatkov in ruska agresija na Ukrajino, še povedal generalni sekretar.

V luči pozivov španskega premierja Pedra Sancheza, da bi kot obrambne izdatke upoštevali tudi ukrepe za soočanje s podnebnimi spremembami, mejni nadzor in kibernetsko varnost, je poudaril, da je Natova definicija obrambnih izdatkov zelo jasna in da je ne nameravajo spreminjati.

Obenem je znova pozdravil ameriška prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in izrazil navdušenje nad tem, kako ZDA vodijo pogovore s Kijevom in Moskvo. Poudaril je, da Washington s potekom pogovorov redno seznanja evropske partnerice.

Spomnil je še na izjavo lanskega vrha Nata v Washingtonu, v kateri so voditelji zapisali, da je pot Ukrajine v Nato nepovratna. Članstvu Ukrajine v Natu sicer nova ameriška administracija ni naklonjena.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.