Lani usmrčenih več kot 1500 ljudi, največ od leta 2015

Zaskrbljujoče poročilo organizacije za človekove pravice

Po svetu je bilo lani usmrčenih več kot 1500 ljudi, največ od leta 2015, velika večina v Iranu, Iraku in Savdski Arabiji, v danes objavljenem poročilu izpostavlja Amnesty International. Opozarja, da države uporabljajo smrtno kazen tudi kot orožje proti političnim nasprotnikom, opaža pa še porast usmrtitev zaradi z drogami povezanih kaznivih dejanj.

Lani je bilo glede na danes objavljeno poročilo organizacije za človekove pravice v 15 državah usmrčenih najmanj 1518 ljudi, največ po letu 2015, ko so jih našteli več kot 1600.

Podatki sicer ne vključujejo tisoče ljudi, za katere se domneva, da so bili usmrčeni na Kitajskem, ter v Severni Koreji in Vietnamu. Tudi v Palestini in Siriji Amnesty International zaradi nenehnih kriz ni mogla potrditi natančnega števila usmrtitev.

Za 91 odstotkov vseh znanih usmrtitev so bili skupno odgovorni Iran, Irak in Savdska Arabija. Irak je zabeležil 63 usmrtitev, trikrat več kot leto prej, Savdska Arabija 345 oz. enkrat več kot leta 2023, v Iranu pa so usmrtili 972 ljudi, več kot 100 več kot leto prej.

"Smrtna kazen je grozljiv zločin, ki nima mesta v današnjem svetu," je ob objavi poročila poudarila generalna sekretarka organizacije Agnes Callamard.

Lani je sicer usmrtitve izvajalo le 15 držav, kar je že drugo leto zapored najnižje število doslej. Po mnenju Callamard to "kaže na premik stran od te krute, nečloveške in ponižujoče kazni".

"Smrtna kazen je grozljiv zločin, ki nima mesta v današnjem svetu."

Agnes Callamard,
generalna sekretarka Amnesty International

Nevladna organizacija opozarja še na uporabo smrtne kazni kot orožja proti protestnikom in etničnim skupinam v nekaterih državah.

Iran tako denimo vztraja pri tej kazni za udeležence protestov iz leta 2022, Savdska Arabija pa z njo poskuša utišati politične nasprotnike in kaznovati pripadnike šiitske manjšine.

V ZDA je bilo lani usmrčenih 25 ljudi, eden več kot leta 2023. Pri tem organizacija izpostavlja besede predsednika Donalda Trumpa, da smrtna kazen ščiti pred "nasilnimi posiljevalci, morilci in pošastmi" kot napačno predstavljanje, da ima smrtna kazen edinstven odvračalni učinek na kriminal.

Kar 40 odstotkov vseh usmrtitev po svetu je bilo lani izvedenih zaradi z drogami povezanih dejanj. Amnesty poudarja, da je to v nasprotju z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, saj da tovrstnih kaznivih dejanj ne bi smeli šteti med "najhujša kazniva dejanja".

Usmrtitve zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, naj bi bile najpogostejše na Kitajskem, v Iranu, Savdski Arabiji, Singapurju in verjetno tudi v Vietnamu.

Amnesty svari, da o uvedbi smrtne kazni za z drogami povezana kazniva dejanja razmišljajo še Maldivi, Nigerija in Tonga. Demokratična republika Kongo in Burkina Faso pa načrtujeta vrnitev smrtne kazni za druga kazniva dejanja.

Vsega skupaj 145 držav je doslej bodisi ukinilo smrtno kazen ali pa je več ne izvajajo, še izhaja iz poročila.