Park, poimenovan po istospolnem paru

Odprtje Parka Ade Škerl in Sonje Plaskan je bilo, pričakovano, pospremljeno z nestrpnimi pripombami 

Tretjega aprila, prav na dan, ko bi znamenita pesnica in prevajalka Ada Škerl praznovala 101. rojstni dan, so na ljubljanskih Prulah, natančneje med Praprotnikovo, Zvonarsko, Prijateljevo in Cimpermanovo ulico, odprli Park Ade Škerl in Sonje Plaskan. Gre za prvi park v Sloveniji, poimenovan po istospolnem paru.

Ada Škerl je bila izjemna pesnica. Leta 1949 je pri Mladinski knjigi izšel njen pesniški prvenec Senca v srcu, prelomna zbirka, ki je z izpovedmi intimnih (ljubezenskih) občutij, razočaranj in bolečine prelomila s takrat prevladujočo tradicijo graditeljske poezije, ki je zapovedovala hrabrost, optimizem in vero v gradnjo novega sveta. Toda pesnici ni prinesla kritiškega odobravanja, pravzaprav so poezijo odpravili kot preveč čustveno in dekadentno in bili do nje celo sovražno razpoloženi, Ado Škerl pa so potisnili na literarno obrobje. Pa vendar je bila pesnica, ki jo zaman iščemo v šolskih učbenikih, s svojim delom začetnica intimizma, kar literarna zgodovina sicer na splošno priznava avtorjem zbirke Pesmi štirih Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Ki so bili seveda moški.

Na drugačne vrste obrobju pa sta živeli s prevajalko Sonjo Plaskan, ki je bila njena življenjska sopotnica skoraj pet desetletij, skupaj sta poskrbeli tudi za nekaj književnih prevodov. Njuna zveza naj bi bila sicer med bližnjimi javna skrivnost, o kateri se ni posebej govorilo. Pokopani sta v skupnem grobu družine Plaskan v Mariboru.

Življenje Ade Škerl in njen odnos s Sonjo Plaskan je raziskoval pesnik in urednik Brane Mozetič, skupaj z direktorjem ZRC SAZU Otom Lutharjem, sicer daljnim sorodnikom Sonje Plaskan, pa je dal tudi pobudo za poimenovanje parka. To je oktobra lani potrdil ljubljanski mestni svet, odprtje je pred tednom dni potekalo v organizaciji ZRC SAZU, Roza_ZRC+, Mestne občine Ljubljana in Društva ŠKUC.

Pričakovano so se pod objave o odprtju parka na družbenih omrežjih vsuli sovražni in homofobni komentarji, katerih pisci so tistim, ki so se odločili za poimenovanje parka, očitali sprevrženost, sramotnost, vsiljevanje prebujenske ideologije, homoseksualne agende in še veliko je bilo takšnih in drugačnih pisanih komentarjev.

Ravno zato tovrstna javna dejanja štejejo. Ne le da so v Sloveniji po ženskah poimenovani le trije odstotki ulic in javnih mestnih površin. V času naraščajočega sovraštva do drugačnosti si moramo prizadevati za bolj vključujočo in strpnejšo družbo, v kateri se priznavajo in spoštujejo vse oblike ljubezni.

Če Ada Škerl in Sonja Plaskan že nista mogli živeti v odkriti zvezi in svobodno, sta danes vsaj dobili priznanje.