Evropa se segreva najhitreje med vsemi kontinenti

Lansko leto je bilo v Evropi znova najtoplejše doslej

Lansko leto je bilo v Evropi znova najtoplejše doslej, stara celina pa beleži najhitrejše segrevanje ozračja med vsemi kontinenti, je razvidno iz danes objavljenega letnega poročila Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S), ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.

V Evropi so bile lani nevihte pogosto zelo hude, poplave pa so bile najpogostejše po letu 2013. Terjale so vsaj 355 življenj, skupaj pa prizadele okoli 413.000 ljudi, navaja poročilo, pri pripravi katerega je sodelovalo okoli 100 znanstvenikov in strokovnjakov.

Ti so v zvezi s podnebnimi spremembami zaznali izrazit kontrast med vzhodom in zahodom. Na vzhodu so zabeležili izjemno suhe in tople razmere, na zahodu pa tople, a mokre razmere.

Evropa je glede na poročilo ena od regij z največjim predvidenim povečanjem tveganja poplav. Lani je "visok" poplavni prag na stari celini preseglo 30 odstotkov evropskega rečnega omrežja, "zelo resen" poplavni prag pa 12 odstotkov.

Evropa je glede na poročilo ena od regij z največjim predvidenim povečanjem tveganja poplav. Lani je "visok" poplavni prag na stari celini preseglo 30 odstotkov evropskega rečnega omrežja, "zelo resen" poplavni prag pa 12 odstotkov.

Ob tem je glede na ugotovitve znanstvenikov in stroke skoraj polovica kontinenta zabeležila rekordno visoke letne temperature, v regiji pa je bila zaznana tudi rekordna temperatura gladine morja - bila je 0,7 stopinje Celzija nad povprečjem. Močno se je povečala zlasti povprečna temperatura Sredozemskega morja, ki je bila 1,2 stopinje Celzija nad povprečjem.

Če bi se ozračje segrelo za 1,5 stopinje Celzije, bi ekstremna vročina lahko na celini terjala 30.000 smrtnih žrtev, piše v poročilu.

Septembra je v požarih na Portugalskem pogorelo 110.000 hektarov, kar je četrtina vsega pogorelega ozemlja Evrope v lanskem letu. Požari so sicer lani na kontinentu prizadeli 42.000 ljudi.

Na drugi strani je bilo zabeleženih rekordno malo dni, ko je bilo "zelo mraz". Ob tem je bil zabeležen tudi največji del evropskega ozemlja, ki je zabeležilo manj kot tri mesece pod lediščem, doslej. Do izgube ledu je prišlo v vseh evropskih regijah, ledeniki v Skandinaviji in Svalbardu pa so se skrčili rekordno obsežno. Na splošno pa se najhitreje na svetu krčijo ledeniki v osrednji Evropi.

"To poročilo izpostavlja, da je Evropa najhitreje segrevajoči se kontinent ter beleži resne vplive ekstremnega vremena in podnebnih sprememb," je objavo poročila pospremila generalna sekretarka WMO Celeste Saulo. "Pomembna je vsaka dodatna drobna rast temperature, saj še povečuje tveganja za naša življenja, gospodarstva in planet," je pristavila.

Se pa študija dotika tudi napredka stare celine pri obnovljivih virih energije, pri čemer ugotavlja, da je bila proizvodnja zelene energije lani največja doslej.

Napredek pri boju s podnebnimi spremembami je, a ga moramo nadaljevati in pospešiti, pri tem pa sodelovati, je podčrtala Saulo.