Marta Kos / »Od nove vlade pričakujem, da bo proevropska in reformno naravnana«

Evropska komisarka za širitev Marta Kos o novi srbski vladi

Evropska komisarka za širitev Marta Kos pričakuje, da bo nova srbska vlada, o kateri v teh dneh odloča srbski parlament, proevropska in reformno naravnana. EU bi se sicer lahko pred letom 2030 pridružilo več novih držav, tudi Ukrajina in Moldavija, je ocenila v intervjuju za Evropsko novinarsko središče (ENR), del katerega je tudi STA.

"Od nove vlade pričakujem, da bo proevropska in reformno naravnana. Srbija se mora vrniti na evropsko pot in Evropska komisija je pripravljena storiti vse, da se bo to zgodilo," je glede bodoče srbske vlade pod vodstvom profesorja medicine Đura Macuta povedala Kos.

Med reformami, ki jih je na marčnih srečanjih z njo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen obljubil srbski predsednik Aleksandar Vučić, je izpostavila dva zakona o medijih in reformo volilne zakonodaje. Poleg tega mora Srbija izpolniti še nekaj drugih zadev, ki jih je decembra obljubila v zameno za odprtje tretjega sklopa poglavij v pristopnih pogajanjih.

"Če bo Srbija to izpolnila, bo možen napredek in odprtje sklopa," je povedala komisarka iz Slovenije. Kdaj se bo to zgodilo, pa bo po njenih besedah odvisno od srbske vlade in parlamenta, ki mora sprejeti zakonodajo.

"Od nove vlade pričakujem, da bo proevropska in reformno naravnana. Srbija se mora vrniti na evropsko pot in Evropska komisija je pripravljena storiti vse, da se bo to zgodilo."

Marta Kos,
evropska komisarka za širitev

Izrazila je upanje, da bodo srbske oblasti izpolnile obljube, saj EU od njih zahteva tisto, kar zahtevajo udeleženci množičnih protestov, ki potekajo vse od novembrskega zrušenja nadstreška na novosadski železniški postaji. Gre za vladavino prava, boj proti korupciji in javno naročanje, je dejala.

Napovedala je, da bo Srbijo obiskala konec aprila, v prihodnjih mesecih pa načrtuje tudi obiske v drugih državah kandidatkah, vključno z Bosno in Hercegovino.

Ta se je znašla v eni največjih povojnih političnih in pravosodnih kriz, ki se je začela, potem ko je sodišče BiH predsednika Republike Srbske Milorada Dodika konec februarja obsodilo na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev Christiana Schmidta, ki v skladu z daytonskim sporazumom v BiH zastopa mednarodno skupnost. Po obsodbi so oblasti v srbski entiteti BiH sprejele več ustavno spornih zakonov.

"Verjetno bom najsrečnejša oseba na svetu, ko se bomo lahko začeli pogajati z BiH. Ljudje v BiH si to resnično zaslužijo, vendar pa na žalost nekateri politiki delajo proti temu," je poudarila.

Ko bo Bosna in Hercegovina storila tisto, kar mora, bi lahko po besedah Kos ob podpori EU sprožili "proces od Daytona do Bruslja". "BiH je treba omogočiti, da bo sprejemanje političnih odločitev v njihovih rokah," je pojasnila, a poudarila, da bo potrebno tudi sodelovanje Republike Srbske.

Precej bolje kot BiH, ki se torej sploh še ni začela pogajati o vstopu, od zahodnobalkanskih držav na poti v EU kaže Črni gori in Albaniji.

Kot je dejala komisarka, bi lahko prva pogajanja z EU zaključila do konca leta 2026, v unijo pa vstopila leto ali dve zatem, saj bo treba pred vstopom ratificirati še pristopno pogodbo. Albanija si medtem ob podpori Bruslja prizadeva, da bi pogajanja zaključila do konca leta 2027, kar pomeni, da bi lahko v unijo vstopila še pred letom 2030, je povedala.

"Verjetno bom najsrečnejša oseba na svetu, ko se bomo lahko začeli pogajati z BiH. Ljudje v BiH si to resnično zaslužijo, vendar pa na žalost nekateri politiki delajo proti temu."

Marta Kos

"Mislim, da je to realistična perspektiva tudi za Moldavijo in Ukrajino," je Kos odgovorila na vprašanje, ali bi lahko Ukrajina v unijo vstopila pred letom 2030, za kar si prizadevajo nekatere članice.

Meni, da bi lahko prvi sklop pogajalskih poglavij, vezan na vladavino prava, z obema državama odprli do konca junija. Odprtju sklopa - s tem bi začeli vsebinsko fazo pogajanj - z Moldavijo ne nasprotuje nobena država članica, z Ukrajino pa zgolj Madžarska, je povedala. Verjame, da bodo v pogovorih z Budimpešto in Kijevom našli rešitev glede zaščite madžarske manjšine v Ukrajini, ki je glavno jabolko spora.

Kos je izrazila upanje, da bodo rešitev kmalu našli tudi v pogovorih s Severno Makedonijo in Bolgarijo, ki zaradi nerazrešenih dvostranskih vprašanj blokira začetek vsebinske faze pristopnih pogajanj s Skopjem. Eden od pogojev je vpis bolgarske manjšine v ustavo.

"Severni Makedoniji nihče ne more dati zagotovil, da po spremembi ustave ne bo več nasprotovanja. Vendar pa to ne pomeni, da ji ne pomagamo," je poudarila.

Do blokad pri približevanju tretjih držav uniji zaradi nerazrešenih vprašanj z državami članicami prihaja, ker je za odpiranje in zapiranje posameznih sklopov oziroma poglavij potrebno soglasje vseh 27 članic unije.

"Severni Makedoniji nihče ne more dati zagotovil, da po spremembi ustave ne bo več nasprotovanja. Vendar pa to ne pomeni, da ji ne pomagamo."

Marta Kos

Komisarka tako podpira pobudo Slovenije in Nemčije, da bi namesto s soglasjem odločali s kvalificirano večino (to je 15 članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU). Spremembo načina odločanja bi morale soglasno podpreti vse države članice, a se jih trenutno s tem strinja 14, je povedala Kos.

Po prvih štirih mesecih in pol petletnega mandata je ocenila, da je biti komisarka za širitev trenutno lažje kot v preteklosti, saj se vse institucije EU strinjajo, da je širitev unije prednostna naloga. Vendar pa tega zunanje sile še nikoli niso spodkopavale v tolikšni meri kot zdaj, je dodala v torkovem pogovoru z ENR.

Na komisiji tako po njenih besedah spremljajo tudi morebiten vpliv naložbenih sporazumov med tretjimi državami in državami kandidatkami na približevanje slednjih uniji. Kot primera je navedla sporazum med Črno goro in Združenimi arabskimi emirati in pogajanja med Washingtonom in Kijevom o sporazumu o dostopu do ukrajinskih redkih zemelj.