Igre brez meja

Posestvo Gjerkeš
Fikšinci 49
Tel.: 040 882 399
Pri Gjerkeših se lahko izjemnega gostüvanja nadejate od srede do sobote od 13. do 22. ure.

Ambient:
prostorno, svetlo, zračno, sodobno, udobno; muzika je generičen, a nemoteč ambientalni klavirski jazz, strežba pozorna, prijazna in informativna

Napitki:
krasne buteljke lastne vinoreje dopolnjujejo s polnitvami sosedov z naše in avstrijske strani ter mednarodnimi klasičarji; tudi kolekcija Bevogov in zanimivih brezalkoholnih zvarkov

Vegetacija:
meni je fiksen, za morebitne odklone in specialne želje se pozanimajte vnaprej

Dostopnost:
parkirna mesta so, za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Fino:
zanimivosti poln scenosled
premišljena & natančna kuharija
ravnanje z ribami, mesom in omakami

Ne tako fino:
imeli smo nekaj pomislekov o raviolu

Na posestvu strežejo pet-, sedem- ali devethodne scenoslede po 65, 85 ali 105 evrov.

»Pazi, nikoli ne veš, kdaj izza ovinka prihrumi kakšna resna trakturdina!« je vodja tokratne Konzumove odprave na zemljevidno kokošje zatilje opozarjal dežurnega šoferja. No, na cilju, pred fletnim gostinskim delom posestva Gjerkeš, o traktorjih ni bilo pogovora – oči so najprej počivale na trtah chardonnayja, sivega pinota, rumenega muškata in obeh rizlingov, nato pa na prijetno urejeni jedilnici, kamor je mlad, a suveren natakar kmalu prinesel serijo otvoritvenih prigrizkov, ki so nakazali kuharsko usmeritev: sodobno, duhovito, zanimivo, estetsko in natančno izvedeno. Kruha ne zamesijo z navadno vodo, ampak s čajem iz sena; maslo penasto umešajo z belim misom, med dva tanka krekerja namažejo marmelado iz hruške in ptujskega luka ter izdelujejo filigranske koprivove takote in ajdove pitice.

Jedi so v nadaljevanju sporeda zložene v vlakec zlagoma stopnjujočih se okusov in tekstur: skorajda eterični lešnikovi miso kremi s fermentiranimi belimi in blanširanimi zelenimi šparglji je sledila sladkasta, a osvežilna suho marinirana postrv s peteršiljevo majonezo in belo, z domačim rizlingom presekano masleno omako, tej pa epsko zaskorjan, mesnat kos zlatovčice, položen na kremo iz fermentiranega belega fižola in lešnikov in zašpičen z drobnjakovo omako.

Nato smo dobili z zajčjim mesom polnjen raviol, ki je bil z okrasno gravuro vred tako lep, da se nam je zdelo prav škoda, ko so ta rokodelski vizualni cukrček prelili z močno, takisto zajčjo omako. Dodatna zagata te jedi je bila, da je bil precej širok dvojni rob raviola premalo kuhan.

To pa je obenem edina pripomba, od tu naprej je bilo vse spet sijajno: v zeliščnem maslu konfitirano in nato na žaru dokončano sredico jagnječjega fileja s polento, ohrovtom in rožmarinovimi cvetovi je nadgradil kos najprej na grobi soli, nato pa v kisu mariniranih račjih prsi, ki je – preden se je na krožniku oženil z rožo iz v žerjavici pečene rdeče pese ter pirejem iz sladkega krompirja in kave – opravil še postanek v dimu in na vročem žaru.

Sladica nam je dala odgovor na vprašanje, kakšen okus imajo cvetovi magnolije (vaniljasto-cveten, če vas zanima), popoldne pri simpatičnih in v sodobne globalne trende še kako posvečenih pobih (ki novotarije uporabljajo zelo po pameti) pa je še učvrstilo naša opažanja, da se najboljše in najbolj vznemirljive nove gastronomske reči v severovzhodni Sloveniji rojevajo ob vinskih kleteh in v njih. In da je oznaka dopolnilna dejavnost na kmetiji vsaj pri posestvu Gjerkeš totalen understatement. Presežno!