Cena zlata prvič v zgodovini čez 3500 dolarjev

Zadnjo rast cen so povzročili pritiski ameriškega predsednika Donalda Trumpa k znižanju obrestnih mer v ZDA

Cena zlata, ki velja za varno naložbo, je danes dosegla nove rekordne vrednosti, pri čemer je prvič v zgodovini presegla mejo 3500 dolarjev. Zadnjo rast cen so povzročili pritiski ameriškega predsednika Donalda Trumpa k znižanju obrestnih mer v ZDA. Cena za 31,1-gramsko unčo zlata je na borzi v Londonu v jutranjem trgovanju dosegla 3500,10 dolarja.

Vrednost zlata je sicer kmalu po rekordni vrednosti nazadovala na 3467,87 dolarja za 31,1-gramsko unčo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Zlato od vrnitve Trumpa v Belo hišo konec januarja vztrajno pridobiva na vrednosti. Sredi marca je bilo treba na primer za 31,1-gramsko unčo prvič odšteti več kot 3000 dolarjev.

Od začetka leta se je po navedbah AFP ta plemenita kovina podražila za več kot 30 odstotkov.

Zlato v času kriz velja za varno naložbo. Tako je tudi sedaj, ko v svetu vladajo geopolitična in gospodarska tveganja, ki jih povzroča ameriška carinska politika. Poleg tega pa je Trump vse bolj nezadovoljen z denarno politiko ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki jo vodi Jerome Powell.

Prvi mož Feda je pred prazniki dejal, da centralna banka obrestne politike ne bo spreminjala, dokler ne bodo bolj jasne posledice Trumpove carinske politike, na kar pa ameriški predsednik ne pristaja.

Trump je tako v ponedeljek kritiziral Powlla in ga obtožil, da bo povzročil upočasnitev gospodarske rasti ZDA, če nemudoma ne zniža obrestnih mer. Zapisal je, da številni zahtevajo preventivno znižanje obrestnih mer in dodal, da inflacije skoraj ni, cene energije in drugih stvari pa padajo.

Ameriški predsednik, ki je Powlla v prvem mandatu sam imenoval na čelo centralne banke ZDA, naj bi po poročanju ameriških medijev zdaj iskal ustavni način, da ga odpusti, ker ne popušča pod njegovim pritiskom glede znižanja obrestnih mer.

Takšni napadi po opozorilih analitikov povzročajo zaskrbljenost glede neodvisnosti organov v povezavi z denarno politiko, kar vlagatelje spodbuja k nakupu zlata, ki velja za varno naložbo v negotovih časih.