»Bil je prvi papež, ki je verjel, da prihodnost Cerkve leži v ženskih rokah«

IZJAVA DNEVA

Papež Bergoglio je umrl tako, kot je živel in pridigal: žrtvujoč se za ljudi z roba. Njegova skrb za tiste, ki jih je izvrgel kapitalizem s svojim vgrajenim pohlepom in nezmožnostjo političnega reševanja konfliktov, ali pa jih je prizadela cerkvena institucija s svojimi odmiki od lastnih naukov, je brez dvoma ključna določilnica njegove papeške službe. Geslo, s katerim je že zgodaj uokviril svoj mandat, 'Hočem revno Cerkev za revne', je uresničeval od prvega dne, 13. marca 2013, ko je po malem osuple vernike na Trgu svetega Petra pozdravil s preprostim Dober večer, bratje in sestre«.

Skorumpirano kurijo je zavzeto čistil ves mandat. Kardinalom in škofom je jemal neupravičene dohodke in položaje; na te je zlasti ob koncu mandata postavljal ženske. Bil je prvi papež, ki je verjel – in to tudi glasno povedal -, da prihodnost Cerkve leži v ženskih rokah. Bil pa je tudi realen politik, ki je vedel, da mora doktrinarne meje spoštovati, sicer ga čaka razkol: duhovništvo je ostalo v moški domeni, prakticiranje homoseksualnosti greh.

(Novinarka Ranka Ivelja o tem, da je papež Frančišek umrl tako, kot je živel in pridigal; v komentarju za Dnevnik)