Anketa / Koliko vprašanih podpira pokojninsko reformo?

V anketi Vox populi je predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podprla tretjina vprašanih. Največ podpore ima med mladimi in upokojenci, najmanj pa med vprašanimi srednjih let in nezaposlenimi.

V anketi Vox populi za časnik Dnevnik je predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podprla tretjina vprašanih. Največ podpore ima med mladimi in upokojenci, najmanj pa med vprašanimi srednjih let in nezaposlenimi. Najbolj priljubljen ukrep je uvedba zimskega dodatka, najmanj pa zvišanje upokojitvene starosti.

S predlagano pokojninsko reformo je dobro seznanjenih 25,1 odstotka vprašanih, delno 59,5 odstotka, 15,4 odstotka vprašanih s predlogom novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni seznanjenih.

Da bi morali prispevki za pokojnine ostati enaki, meni 45,9 odstotka, da je treba prispevke znižati meni 26,4 odstotka vprašanih, da jih je treba zvišati pa 20,1 odstotka vprašanih.

Med tistimi, ki so s pokojninsko novelo seznanjeni, jo podpira 33,3 odstotka vprašanih, 45,8 odstotka vprašanih pa novele ne podpira. 20,9 odstotka vprašanih pa se o tem ni opredelilo.

Tisti, ki so z novelo seznanjeni, so odgovarjali še na nadaljnja vprašanja. Ocenjevali posamezne ukrepe, ki jih novela prinaša. Največ podpore, kjer 41,6 odstotka vprašanih ukrep zelo podpira, je prejel zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov, ki bi se postopno dvignil na 250 evrov. Postopno zvišanje odmernega odstotka na 70 odstotkov pa zelo podpira 40,4 odstotka vprašanih.

Največ nasprotovanja pa je poželo postopno zviševanje upokojitvene starosti s 60 na 62 let, ob 40 letih pokojninske dobe, ki mu zelo nasprotuje 33,3 odstotka vprašanih. Sledi postopno zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let ob vsaj 15 letih zavarovalne dobe, ki mu zelo nasprotuje 32,3 odstotka vprašanih, 31,5 odstotka pa zelo nasprotuje tudi temu, da bi za izračun pokojninske osnove štelo 40 zaporednih in najugodnejših let.

Najbolj razdeljeno je mnenje pri ukrepu usklajevanja rasti pokojnin z inflacijo, kjer največ vprašanih ukrepa niti ne podpira in mu niti ne nasprotuje (22,7 odstotka).

Da gre za mini reformo in le za manjše popravke, meni 63,8 odstotka vprašanih, le 24,7 odstotka vprašanih meni, da gre za bistvene spremembe sistema.

Večina vprašanih (35,7 odstotka) meni, da gre reforma bolj v škodo zaposlenim, le 13,6 odstotka pa jih meni, da gre v korist delodajalcem. 33,2 odstotka vprašanih meni, da je reforma kompromisnega značaja.

Kot so navedli na Dnevniku, so z reformo v povprečju najbolje seznanjeni stari od 46 do 60 let, glede na zaposlitveni status pa po slabi seznanjenosti izstopajo nezaposleni. Predlagane ukrepe najbolje poznajo volivci Levice, med katerimi jih je 36 odstotkov odgovorilo, da so dobro seznanjeni, sledijo volivci SDS, ki reformi tudi najostreje nasprotujejo, navaja časnik.

Posameznim predlaganim ukrepom so v povprečju najvišje ocene namenili mlajši od 30 let oziroma dijaki in študenti, ki reformo tudi nadpovprečno podpirajo. Med starimi do 30 let jo podpira 46 odstotkov vprašanih, med anketiranimi dijaki in študenti pa kar 52 odstotkov. Nasprotno je najslabše ocene dobila med vprašanimi srednjih let in nezaposlenimi. V starostni skupini od 31 do 45 let reforme ne podpira kar 60 odstotkov vprašanih, 55 odstotkov pa ne v skupini starih od 46 do 60 let. Ne podpira je 52 odstotkov zaposlenih in 63 odstotkov nezaposlenih. Med starejšimi od 60 let in upokojenci je, podobno kot med mladimi, delež podpornikov večji od deleža nasprotnikov, še navaja časnik.

Agencija Ninamedia je javnomnenjsko raziskavo za Dnevnik izvedla med 14. in 16. aprilom. V njej je sodelovalo 700 anketirancev, ki so odgovarjali na vprašanja o prispevkih za pokojnino in seznanjenosti z novelo. Slednjih je bilo 511, ki so odgovarjali na nadaljnja vprašanja.